Strnjen povzetek predstavitve načrtovane zdravstvene reforme, ki jo je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan po sredini »generalki«, opravljeni na koalicijskem vrhu, zdaj tudi javno predstavil, je verodostojna odslikava tega, kar je v našem zdravstvu treba popraviti, nadgraditi in oplemenititi – v dobro pacientov, kajti nedostojno, nepravično in nedopustno je, da morajo ti na diagnostiko, diagnozo in začetek celovite zdravstvene obravnave čakati tako dolgo, da njihova bolezen v tem času marsikdaj nepopravljivo napreduje.

Formula je jasna: Slovenija se bo zgledovala po finskem in estonskem modelu, prijeme pa prilagodila slovenski specifiki tako, da bi preprečili najbolj skrb vzbujajoče projekcije, ki jih je razkrila poglobljena analiza obstoječega sistema. 

Za ohranitev vzdržnosti sistema je reforma nujna

Če ne bo nujnega ukrepanja – in to je jasno že dolga leta –, preživeti okviri namreč ne bodo več ohranjali vzdržnosti sistema; nasprotno, v takem primeru bi bile pravice tako pacientov kot vseh zaposlenih v zdravstvu še naprej teptane, zaradi že dolgo na glavo obrnjene demografske piramide pa bi denarja za financiranje tega kolosa in s tem tudi za ohranjanje zdravja prebivalstva zmanjkalo že prej kot v desetih letih.

Analizo je v sklopu resornega ministrstva po besedah ministra mesec dni od jutra do večera pripravljalo 20 zaposlenih; ti so naleteli na ključno težavo, pred katero je doslej klonila prenekatera ministrska ekipa: nedostopnost, neprimerljivost in neurejenost podatkov, ki se ne zbirajo na enem mestu, kar je vedno znova že v izhodišču onemogočalo celovito, pregledno in učinkovito načrtovanje in upravljanje s sistemom. In prav takšno stanje je, kot je znano, na prenekateri ravni omogočalo ribarjenje v kalnem in bohotenje korupcije. 

Aktualna celovita razčlemba 30 let starega zdravstvenega sistema – veliko podatkov je bilo znanih, mnogo predvidljivih, zdaj so strnjeni in na tej osnovi je narejena projekcija za konkretno ukrepanje – je opravljena kljub temu, da je ministrstvo za zdravje v minulih desetletjih oddalo tako rekoč vsa pooblastila. Zaradi tega ni imelo normativnih podlag za zahtevanje teh podatkov, vendar so to oviro v prvi fazi presegli. Bo tako tudi z izvedbo celovite reforme? 

Bo resorni minister dobil podporo celotne koalicije in tudi opozicije?

Resorni minister je iz obširnega ekspozeja izluščil devet ključnih točk, na katere se po celovitem pregledu obstoječega stanja namerava z usmerjenimi rešitvami osredotočiti vlada, pri čemer računa na absolutno podporo koalicije (ta se bo glede tega opredelila v začetku prihodnjega tedna) in nenazadnje tudi opozicije. 

Iztočnice so realne, kar pravzaprav lahko na podlagi izkustev potrdijo tako zaposleni v zdravstvu kot tudi ali predvsem bolniki, ki jim je danes izrazito kratena dostopnost do zdravstvenih storitev – potem, ko so enkrat »v sistemu«, se zdravljenje praviloma odvija nemoteno, a kljub temu bo, če bodo predvidene sistemske spremembe tudi v resnici zaživele, čez leto dni celovita urejenost sistema bistveno boljša in bolj sinhronizirana.

Ukrepi za preprečitev kolapsa sistema 

Z ureditvijo sistema naj bi ustavili grozeči kolaps, ki se napoveduje zaradi nenehnega daljšanja čakalnih vrst, otežene dostopnosti do osebnega zdravnika, zaradi rdečih številk pri poslovanju bolnišnic (med leti 2017 in 20121 je bila kumulativna izguba 93 milijonov evrov), medtem ko imajo, denimo, zdravstveni domovi in lekarne izjemne presežke (kumulativni presežek v enakem obdobju znaša 180 milijonov evrov) ter številnih drugih parametrov, ki vplivajo na učinkovitost delovanja zdravstva.

Problem družinske medicine in slabšajoče se dostopnosti do osebnega zdravnika naj bi rešili s postavitvijo mreže (po vzoru območnih enot ZZZS), ki je pri nas še vedno ni – kljub ničkoliko obljubam in napovedovanjem v preteklosti. Sledilo bo poenotenje delovanja urgentnih centrov. Na novo bo treba opredeliti time družinske medicine, kajti, kot poudarja Danijel Bešič Loredan: »Povprečje v Sloveniji je skoraj 2300 glavarinskih količnikov na specialista družinske medicine. To pomeni, da ti zdravniki ne zdravijo, ampak vsak dan v ambulanti opravijo od 60 do 100 obravnav. Omogočiti jim moramo, da bodo lahko spet opravljali svoje poslanstvo.«

Po ministrovi presoji je Slovenija prav na primarni ravni pred velikimi organizacijskimi izzivi; nujno bo treba poskrbeti za administrativno razbremenitev družinskih zdravnikov in za prenos kompetenc, kajti le tako bo osnovno zdravstvo spet dobilo ključni položaj v zdravstvenem sistemu: v sklopu svojega poslanstva zagotavljati celovito obravnavo in oskrbo v 80 odstotkih primerov. Posledično naj bi se zmanjšal tudi pritisk na urgentne centre. 

Zakonodajne spremembe naj bi bile nared čez pet mesecev, uveljavitev začrtanih novosti pa bo sledila v začetku prihodnjega leta.

Na predvidenih sistemskih rešitvah se bodo interesna kopja še močno lomila

Danijel Bešič Loredan verjame, da bo potem, ko bo sistem urejen – torej digitalno poenoten, pregleden in na vsakem koraku preverljiv –, tudi korupcijskih tveganj bistveno manj; doslej so takšni interesi imeli odlične pogoje za izčrpavanje sistema in za preusmerjanje denarja, ki bi ga morali dobiti bolniki, v prihodnje naj bi temu naredili konec.

Seveda se bodo na predvidenih sistemskih rešitvah še močno lomila interesna kopja, zato je nemogoče reči, kako hitro uresničljive bodo ministrove napovedi. Prvi indic na to temo bo znan že v prihodnjem tednu, pri iskanju konsenza v sklopu koalicije pa tudi v sklopu državnozborske izredne razprave o scenariju za reševanje tegob slovenskega zdravstva.

Pri tem pa bi vendarle moralo vsakomur (p)ostati jasno, da so spremembe resnično nujne – in zato bi jih morali dopolniti, nadgraditi in uresničiti s skupnimi močmi, pa čeprav morda s stisnjenimi zobmi, kajti pacienti si nedvomno zaslužijo drugačen tretma od tistega, ki so ga pri poskusih vstopanja v zdravstveni sistem deležni danes.

Simbolični fotografiji: iStock; Danijel Bešič Loredan: posnetki zaslona med prenosom novinarske konference

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.