»V sistem vstopa 16 novih specialistov družinske medicine – mladi kolegi z novimi vizijami, svežim znanjem, zanosom. Trdno upamo, da bo prihod teh svežih moči v družinsko medicino prinesel tudi nove programe za njihove time in denar za njihovo financiranje. Ali pa bo ZZZS spet izigrala delodajalce s povprečji, brez plačila – in morda spet javno ponujala dodatne programe takrat, ko zdravnikov ne bo?« je v današnjem sporočilu za javnost v imenu koordinacijske skupine organizacij družinske medicine zapisala prim. dr. Nena Kopčavar Guček, ki kot specialistka družinske medicine dela v sklopu Zdravstvenega doma Ljubljana. Kakšne ukrepe imajo torej pripravljene na ZZZS?

ZZZS ima že zagotovljena dodatna finančna sredstva – tudi za vseh 16 novih specialistov družinske medicine. »Zato je vsaka skrb zanje odveč – seveda pa pričakujemo, da se zaposlijo v tistih krajih Slovenije, kjer so potrebe največje,« so za zdravstveni portal danes povedali v direkciji zavoda.

»Na več načinov ste pokazali, da ste vredni zaupanja. Ponosni smo na vas. Vaši pacienti so se o tem že davno prepričali, zanje je bil izpit (samo) formalnost. Želimo vam veliko izzivov pri delu, ki v naši stroki nikdar ni dolgočasno ali enolično. Veliko zanimivih in neponovljivih zgodb. In predvsem – da bi delali v razmerah, za katere se vsi skupaj zavzemamo: pacientom prijazno, strokovno, kvalitetno in varno,« je v popotnici mladim zdravnikom, novim specialistom družinske medicine na poti v delovno okolje in razmere, ki so v celotnem sistemu zdravstvenega varstva trenutno izpostavljene kot najbolj pereče, izpostavila dr. Nena Kopčavar Guček.

Spodbudno se zdi, da je tudi po oceni ZZZS razbremenitev družinskih zdravnikov v prihodnje mogoče doseči z ukrepi širitve mreže družinskih ambulant z dodatnimi timi, z ukrepi, ki se nanašajo na zmanjšanje administrativnih bremen ter z nekaterimi spremembami obstoječega obračunskega modela, ki bi spodbujal zaposlovanje novih družinskih zdravnikov pri izvajalcih.

V tem smislu je mogoče reči, da so plačnik in zaposleni pristali na istem bregu – in v tej smeri se odvija tudi načrtovanje ukrepov pod taktirko novega ministra za zdravje Aleša Šabedra, za katerega je videti, da je bil in bo med vsemi zdravstvenimi ministri doslej – zaradi v dolgih letih nakopičenih težav v zdravstveni sferi – prisiljen v najbolj pospešeno in celovito ukrepanje. Za zdaj v sklopu družinske medicine, kmalu pa širše, na ravni celotnega sistema, saj zdravniki od 1. junija napovedujejo dosledno delovanje v sklopu strokovnih standardov in normativov. To pomeni, da bodo nekateri med njimi sicer morali delati več, dobra tretjina pa jih bo delala bistveno manj kot danes – in lahko si samo predstavljamo, kaj bo to pomenilo z vidika čakalnih dob.

Letos 53 dodatnih timov in dodatnih 7,1 milijona evrov?

Z vidika ZZZS bo, vsaj za zdaj, prednostno iskanje rešitev na primarni ravni zdravstvenega varstva, kjer se je v zadnjih petih letih število ambulant sicer povečalo za 66, za kar zavod na letni ravni iz sredstev zdravstvenega zavarovanja namenja dodatnih 8,7 milijona evrov. 

»Žal pa je na lanskem razpisu ostalo neoddanih še 16,2 tima splošne medicine in 5,6 tima otroških in šolskih ambulant, ker izvajalcem ni uspelo zaposliti dodatnih zdravnikov. V letu 2019 tako ZZZS načrtuje nadaljnjo širitev mreže ambulant družinske medicine, in sicer v skladu z novimi specializanti, ki bodo v letu 2019 predvidoma zaključili specializacijo – za 53 dodatnih timov oziroma ambulant, za kar bo ZZZS zagotovil dodatnih 7,1 milijona evrov,« pojasnjuje Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi pri direkciji ZZZS.

Natančnejša slika o načrtovani razporeditvi novih timov je prikazana v spodnjih tabelah.

Po zaslugi načrtovanih širitev se bo povprečna obremenjenost splošnih oziroma družinskih zdravnikov nekoliko zmanjšala, zato je jasno, da bo za bistveno izboljšanje na tem področju treba povečati vpis na medicinsko fakulteto in tudi ustrezneje načrtovati specializacije ter promovirati poklic družinskega zdravnika, saj se danes za to specializacijo odločajo le redki študenti medicine. ZZZS je bil lani v tem smislu sicer pripravljen zagotoviti plačilo za dodatnih 21,8 tima družinske medicine, vendar izobraževalni sistem dodatnim potrebam na tem področju ni sledil. Zdravnikov v tej veji medicine že dolgo ni dovolj. 

Po drugi strani pa se ZZZS kot plačnik odklonilno odziva tako na zahteve družinskih zdravnikov po zmanjšanju glavarinskih količnikov kot tudi na odklanjanje pacientov, za kakršnega se odločajo preobremenjeni osebni zdravniki, ki nameravajo delati v skladu s strokovnimi standardi in normativi.

»Obremenjenosti družinskih zdravnikov ni mogoče reševati z odklanjanjem pacientov ali s polnim financiranjem ambulant pri, na primer, 1895 glavarinskih količnikih, saj to v povprečju pomeni 355 pacientov manj na enega družinskega zdravnika. Tako bi brez družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji lahko ostalo 325.000 odraslih oseb. Takšna pričakovanja so povsem nerealna,« dodaja Kos.

Se pa vodstvo ZZZS strinja s predstavniki družinske medicine, ki opozarjajo na težave zaradi  preobremenjenosti družinskih zdravnikov, zato sodelujejo tako s koordinativnim telesom družinske medicine kot tudi v delovnih skupinah resornega ministrstva. 

ZZZS bo torej k izboljšavam v družinski medicini pripomogla s financiranjem novih ambulant, z administrativnimi razbremenitvami in s posodobitvijo obračunskega modela za družinsko medicino, ki naj bi spodbujal zaposlovanje mladih zdravnikov.

Zato so na zavodu že pripravili nov predlog financiranja družinske medicine, s katerim želijo zmanjšati oziroma enakomerneje porazdeliti obremenjenost zdravnikov in plačati vse time v sistemu ter zagotoviti pokrivanje stroškov za vsak nov tim, ki vstopi v sistem, vključno z referenčno ambulanto – kar je, resnici na ljubo, v primerjavi z dosedanjimi razmerami velik korak naprej. 

Tomaž Gantar, nekdanji minister za zdravje: »Pot do rešitev je dialog«

Pa bo do izboljšav tudi v resnici prišlo? Na aktualno dogajanje se je na družbenih omrežjih odzval tudi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar; po njegovi oceni zdajšnja situacija v zdravstvu ni presenečenje, saj »politika opozoril zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev ni jemala resno, dodatno nezadovoljstvo so povzročile nerealne obljube, ki jih je dala ministrica Celarc Kolarjeva. Fides pa zdaj pričakuje, da se bodo te obljube in dogovori uresničili, zato zahteva premik naprej pri urejanju razmer v slovenskem zdravstvu«.

Po Gantarjevem mnenju zdravniki in predstavniki drugih poklicnih skupin v zdravstvu upravičeno pričakujejo, da bodo vključeni v reševanje problemov v zdravstvu, da jim bodo omogočili sodelovati v postopkih, iz katerih so bili doslej izločeni. Zavedajo se, da do rešitev ne bo mogoče priti čez noč; akutne zadeve bo nujno treba začeti reševati za skupno mizo, v dogovorjenih, razumnih časovnih okvirih, tako v kratkoročnem kot v dolgoročnem smislu, opozarja Gantar.

»Pot do rešitve je dialog. Sprememb na bolje brez soudeležbe zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev se namreč nikakor ne da izpeljati, zato tudi trenutno stanje v primarnem zdravstvu ni presenetljivo. Verjamem, da bo zdajšnji minister Šabeder pripravljen na skupni dialog v luči reševanja odprtih vprašanj,« je optimističen Gantar.

Pri tem spomni na dosedanje izkušnje in spodletele tovrstne poskuse. »Že v prejšnjem mandatu smo poskušali priti do nujno potrebnih sprememb, vendar smo naleteli na gluha ušesa.« Zaposleni v zdravstvu, člani zdravstvenih timov, ki skrbijo za dobro pacientov, so bili, tako Gantar, »izločeni iz procesa iskanja rešitev za ureditev razmer v slovenskem zdravstvu«. 

Sicer pa nekdanji zdravstveni minister opozori tudi na plačni sistem v javnem sektorju, ki je »slab in popolnoma nestimulativen«, zato sindikat Fides zahteva izločitev zdravnikov iz tega sistema. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.