Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva

Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva

Zdravniki, zobozdravniki in drugi strokovnjaki, ki delajo v zdravstveni sferi, se v razmerah, v kakršnih deluje naše zdravstvo, vse prepogosto znajdejo v situaciji, ko bolnikom ne morejo zagotoviti vsega, k čemur jih zavezuje Hipokratova prisega in kar so zapisali v Kodeks medicinske etike in deontologije. Pomanjkanje časa za ustrezno strokovno in etično obravnavo bolnikov ter nesprejemljivo dolge čakalne dobe na preglede, diagnostiko in zdravljenje sta le dve od ovir, ki onemogočajo pravočasno, kakovostno in varno zdravljenje – in slovenski zdravniki na prepočasno, anemično iskanje izhoda iz krize ne nameravajo več pristajati. Le dan po imenovanju novega ministra za zdravje, ki je danes od zdravnikov družinske medicine dobil prvi rdeči karton, so na skupščini zdravniške zbornice soglasno odločili, da dokument z močno sporočilnostjo – deklaracijo za izhod iz krize javnega zdravstva, pošljejo vladi in resornemu ministru.

Prvi rdeči karton za novega ministra za zdravje, na drugi strani pa konkretni predlogi za izhod iz krize javnega zdravstva
Člani skupščine zdravniške zbornice so, da bi pomagali pri reševanju težav slovenskega zdravstva, danes (ponovno) sprejeli deklaracijo, istovetno dokumentu iz leta 2016, v kateri so zapisani konkretni predlogi za konkretne ukrepe, ki naj bi javno zdravstvo potegnili iz krize. Med prejemniki dokumenta bo, poleg vlade, tudi novi minister za zdravje Aleš Šabeder, ki se je prvi dan ministrovanja lotil ključnih problemov – a mu je že pri prvi potezi, za jutri načrtovanem srečanju z zdravniki družinske medicine, spodletelo. Zdravniki namreč niso pristali na srečanje, ki naj bi se na zahtevo ministrstva odvijalo brez prisotnosti sindikalnih predstavnikov. Foto: iStock

Javno zdravstvo na Slovenskem že dolgo ni in ne more biti več takšno, kakršnega obljublja zakonodaja. To se bo, kot je že dolgo jasno, lahko spremenilo šele, če bo politika v dobro zdravja slehernika v Sloveniji začela razmišljati in ukrepati usklajeno, brez strankarsko narekovanih delitev, v duhu skrbi za skupni boljši jutri slovenstva. In danes (ponovno) sprejeta deklaracija zdravniške zbornice za izhod iz krize javnega zdravstva je zagotovo dober lakmusov papir, ki bo hitro pokazal, kako iskrene so politične obljube in napovedi o prednostnem reševanju zdravstva.

Danes (ponovno) sprejeta deklaracija zdravniške zbornice za izhod iz krize javnega zdravstva je zagotovo dober lakmusov papir, ki bo hitro pokazal, kako iskrene so politične obljube in napovedi o prednostnem reševanju zdravstva.

»Pričakujemo uravnotežen vpliv na odločevalce pri pripravi izhoda iz krize našega zdravstva – z našo moralno-etično, strokovno, civilno-pravno in kazensko odgovornostjo. Pričakujemo, da je politika iskreno in aktivno zainteresirana za naše poglede in nasvete pri reformnih procesih,« je zapisano v deklaraciji. V njej zdravniki tiste, ki jih nameravajo s tem dokumentom nagovoriti, spominjajo in opominjajo, da so njihove aktivnosti pri opravljanju poklica, ki so mu posvetili svoja življenja, usmerjene v zagotavljanje kakovostnega dela, ki je v interesu njihovih bolnikov.

Pričakujemo, da je politika iskreno in aktivno zainteresirana za naše poglede in nasvete pri reformnih procesih.

(iz deklaracije za izhod iz krize javnega zdravstva)

»Imamo znanje in izkušnje,« poudarjajo, pri čemer želijo spomniti, da so v številnih členih zakonodaje na področju zdravstva – zakon o zdravniški službi, zakon o pacientovih pravicah, zakon o zdravstveni dejavnosti, zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju –, ki so jim jo »predpisali« drugi odločevalci, v resnici povzeti poudarki tako iz Hipokratove prisege kot iz kodeksa, ki pa si ju zdravniki »predpisujejo« in pri svojem delu ta načela udejanjajo sami.

Ker slovensko zdravništvo ne želi ostati nemočen partner, izločen iz dogovarjanj o ključnih spremembah in nujnih izboljšavah v zdravstveni sferi, so se odločili privzeti aktivno vlogo, ki jim je sicer v uradno veljavnih dokumentih obljubljena, vendar je že dolgo povsem prezrta. Navsezadnje pa hočejo ostati tudi odvetniki pravic pacientov, kajti »niti eden od zakonov, ki so trenutno v postopku priprave za obravnavo ali v obravnavi, ne odpravlja vzrokov za krizo v zdravstvu.«

Niti eden od zakonov, ki so trenutno v postopku priprave za obravnavo ali v obravnavi, ne odpravlja vzrokov za krizo v zdravstvu.

(iz deklaracije za izhod iz krize javnega zdravstva)

Po omenjeni deklaraciji je ključni problem slovenskega javnega zdravstva finančna podhranjenost, ob neustreznem upravljanju javno-zdravstvenega sistema pa se negativni učinki še potencirajo. »Slabšanje dostopnosti do javnega zdravstva prek dolgih čakalnih dob je edina privatizacija zdravstva v pravem pomenu besede, saj povečuje potrebo državljanov po plačevanju zdravstvenih storitev iz žepa,« opozarja zdravniška zbornica.

Slabšanje dostopnosti do javnega zdravstva prek dolgih čakalnih dob je edina privatizacija zdravstva v pravem pomenu besede, saj povečuje potrebo državljanov po plačevanju zdravstvenih storitev iz žepa.

(iz deklaracije za izhod iz krize javnega zdravstva)

Da bi končno odpravili anomalije, ki poslabšujejo dostopnost, kakovost in varnost v delovanju zdravstva, predlagajo takojšnje sprejetje štirih ukrepov, vzporedno in srednjeročno pa naj bi izvedli »reformo v obliki priprave nove zakonodaje po področjih, katerih prioriteta logično sledi problemom kot glavnim vzrokom za krizo javnega zdravstva«.

Ključni ukrepi

Kateri so ključni ukrepi, ki bi jih po oceni zdravnikov morali udejanjiti takoj, če naj bi javno zdravstvo res učinkovito potegnili iz krize?

  • Dvig prispevne stopnje za zdravstvo. Zdravstvo ni ustrezno financirano – ugotovitve o pomanjkanju finančnih sredstev niso nove, potrdilo in argumentiralo jih je tudi ministrstvo za zdravje, zato zdravniška zbornica poziva vlado, naj njeni predstavniki v skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) nemudoma predlagajo ta ukrep, nakar naj ga skupščina zavoda posreduje v državni zbor.

  • Čakalne dobe. Določbe, ki zavezujejo k ukrepanju v primeru najdaljših čakalnih dob, je iz zakona o pacientovih pravicah treba prenesti v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj bi po oceni zbornice na ta način ZZZS kot plačnika trajno zavezali k ustreznejšemu načrtovanju in zagotavljanju finančnih sredstev. 

  • Boljša dostopnost do diagnostike in terapij. Na področjih, kjer ZZZS financira realizacijo vseh programov (rak in srčno-žilne bolezni) je treba začeti s takojšnjim izvajanjem ukrepov za izboljšanje dostopnosti. Med temi ukrepi so izpostavljene naloge menedžmenta (odgovornost, pooblastila, nadzor), oprema, spodbude izvajalcem, izvzetje iz zakonov o javnih uslužbencih in o plačah javnih uslužbencev.

  • Sistemske spodbude za ohranjanje in razvoj javne zdravstvene službe. V tem sklopu zdravniki pozivajo politike, naj ne le z besedami, ampak tudi s konkretnimi dejanji pomagajo krepiti javno zdravstvo, pri čemer morajo pravilno razumeti in uporabljati definicijo javnega zdravstva, ki pomeni prevladujoče javno financiranje izvajalcev javne zdravstvene službe, najsi bo ta državna oziroma občinska ali zasebna. Zavzemajo se za stalno vpeljevanje sistemskih spodbud za ohranjanje in razvoj tako državnega kot zasebnega dela izvajalcev javne zdravstvene službe – za izboljšanje dostopnosti do opreme in storitev.

Vzporedno pa naj bi se odvijala reforma zdravstvenega sistema – s sprejetjem novih zakonov, ne zgolj s popravljanjem starih. Zdravniki tako na področju financiranja javnega zdravstva predlagajo in pričakujejo nov zakon o zdravstvenem zavarovanju; za upravljanje sistema javnega zdravstva naj bi poskrbel nov zakon o zdravstveni dejavnosti s poudarkom na pravicah bolnikov; za področje javnega zdravja pa bi bilo treba sprejeti nov zakon o zdravstvenem varstvu. 

Kar se tiče zakona o zdravniški službi, je ta po mnenju zdravnikov ustrezno umeščen v zdravstveno zakonodajo, saj samostojni zdravstveni poklic regulira v skladu z evropsko zakonodajo. Ta med samostojne poklice v zdravstvu poleg zdravnikov in zobozdravnikov umešča tudi medicinske sestre, farmacevte, fizioterapevte, delovne terapevte in babice. Tudi ti poklici potrebujejo ustrezno zakonodajo, še zlasti glede prenašanja strokovnih pooblastil med poklici, je še zapisano v deklaraciji, ki jo bo zdravniška zbornica naslovila na vlado in ministra za zdravje oziroma na vse, ki so in bodo vpeti v odločanje o usodi zdravstva in s tem tudi zdravja slovenskega prebivalstva.

Reforma zdravstvenega sistema

Vzporedno naj bi se odvijala reforma zdravstvenega sistema – s sprejetjem novih zakonov, ne zgolj s popravljanjem starih. Zdravniki tako predlagajo in pričakujejo:

  • nov zakon o zdravstvenem zavarovanju, ki bo urejal financiranje javnega zdravstva;

  • nov zakon o zdravstveni dejavnosti s poudarkom na pravicah bolnikov naj bi poskrbel za upravljanje sistema javnega zdravstva ;

  • nov zakon o zdravstvenem varstvu bi bilo treba sprejeti za ureditev področja javnega zdravja. 

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Zakaj so za jutri napovedano srečanje z novim ministrom zdravniki družinske medicine zavrnili?

Rapidno slabšajoči se pogoji za zagotavljanje sicer nujnega napredka v medicini se odražajo na različnih ravneh, trenutno morda še najbolj izrazito v osnovnem zdravstvu, kjer zdravniki splošne oziroma družinske medicine zaradi preobremenitev bijejo plat zvona in po tekočem traku napovedujejo odhod iz te veje medicine ali vsaj delovanje v skladu s strokovnimi standardi in normativi. Vendar tudi v drugih specialnostih ni bistveno drugače, podobno nevzdržne so tudi razmere v zdravstveni negi ... Reforme ni  od nikoder, pacienti v nezdravo dolgih čakalnih vrstah upajo na boljše čase.

Novi minister za zdravje Aleš Šabeder, ki je danes na Štefanovi 5 opravil primopredajo z začasnim zdravstvenim ministrom, predsednikom vlade Marjanom Šarcem, se je jutri nameraval  sestati z zdravniki družinske medicine; po prvotnem scenariju naj bi prišel v zdravstvene domove v Kranju, Celju in Nazarjah.

Ker pa se je Šabeder želel srečati zgolj s preobremenjenimi zdravniki splošne in družinske medicine, ne pa tudi z njihovimi sindikalnimi zastopniki, zdravniki na takšno pogojevanje niso pristali, zato srečanje (vsaj v Kranju) odpade.

Ob tem naj spomnimo, da kranjski družinski zdravniki do konca marca, torej do nedelje, pričakujejo uresničitev njihovih zahtev za izboljšanje pogojev za delo; če se to ne bo zgodilo, jih bo 21 v ponedeljek nepreklicno odpovedalo delovno razmerje.

Kaj to pomeni za bolnike, je jasno. Bistveno manj razumljivo pa je, da se doslej s temi zdravniki ni pogovoril niti en predstavnik ministrstva za zdravje, zdaj, ko naj bi do srečanja in skupnega iskanja rešitev vendarle prišlo, pa je bila udeležba sindikalnih predstavnikov nezaželjena.

»Še zaporniki imajo pravico do odvetnika ...«

Igor Muzevic

Igor Muževič (Foto: STA)

»Še zaporniki imajo pravico do odvetnika, zdravnikom, ki so v teh pogovorih zagotovo šibkejši člen, pa je kratena pravica do prisotnosti sindikalnih zastopnikov. Tak pristop je povsem nedopusten, saj je odraz grozljive arogantnosti in je izjemno slaba popotnica, ki jo je minister za zdravje Aleš Šabeder dobil že prvi dan ministrovanja. Zdi se, kot da res živimo v banana republiki,« je v izjavi za zdravstveni portal kritičen Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um. 

Muževič ob tem poudarja, da se revolt družinskih zdravnikov zaradi nevzdržnih pogojev dela nadaljuje, širi po vsej Sloveniji. »Kaos bo,« napoveduje, pri čemer opozori tudi na vsebino koalicijskega sporazuma, ki je po njegovi oceni, vsaj kar se zdravstva tiče, nevzdržen. 

Zdravniška zbornica bo zaščitila družinske zdravnike   

Tudi člani skupščine zdravniške zbornice so izrazili podporo družinskim zdravnikom, ki so zaradi preobremenjenosti napovedali odpoved delovnega razmerja. Po danes soglasno sprejetemu sklepu bo zdravniška zbornica v prihodnje v primeru, ko bo zdravnik po 1. aprilu odpovedal delovno razmerje zaradi posledic splošnega dogovora za leto 2019 (ta krši poklicno kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike), krila vse sodne stroške kot tudi povračilo stroškov specializacije, če bo ZZZS vložil tožbo zaradi kršitve zaveze iz 25. člena zakona o zdravniški službi.

Državni sekretar je Tomaž Pliberšek, doktor znanosti s področja gradbeništva

Sicer pa je danes minister dobil tudi desno roko – vlada je za državnega sekretarja imenovala Tomaža Pliberška, doktorja znanosti s področja gradbeništva, ki se je doslej preizkusil predvsem v vodenju občinskih uprav. Pliberška je za državnega sekretarja predlagal minister Šabeder. 

Najbolj brano