Pri nas je kljub vse resnejšim razmeram še vedno mogoče slišati neresne medklice, češ da epidemija ni vredna niti resnega razmisleka, kaj šele doslednega upoštevanja zaščitnih ukrepov. Nezrelost takšnih odzivov ima konkretne posledice. Danes so, denimo, Črno na Koroškem, kjer so se pred nedavnim odvijala zasebna praznovanja, na katerih se je srečalo tudi po 150 ljudi, zaradi izjemnega porasta okužb z novim koronavirusom (Črna ima že nekaj dni največji delež aktivno okuženih prebivalcev) razglasili za ogroženo območje. In podobnih območij je po Sloveniji veliko. O tem, kaj takšno stanje pomeni za obolele, ki utegnejo potrebovati zdravljenje v bolnišnici, nekateri med njimi pa bodo preživeli samo po zaslugi zdravljenja z ventilatorji oziroma priklopa na umetna pljuča, je danes ponovno spregovoril doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

»Situacija je resna. Danes je zaradi okužbe z novim koronavirusom oziroma težje oblike prebolevanja COVID zdravljenje v bolnišnici potrebovalo 122 bolnikov, od teh jih je bilo 22 na intenzivni terapiji. Ni si težko predstavljati, kaj bo čez en teden ali čez 14 dni, kajti potek epidemije ima točno določene zakonitosti,« poudarja dr. Rozman, pri čemer opozori, da je trend širjenja okužb treba nemudoma obvladati oziroma ga ustaviti. 

Toda tudi v primeru, če se doslednemu upoštevanju zaščitnih ukrepov takoj pridružijo vsi dvomljivci, rezultati ne bodo takojšnji. »Zdajšnje stanje me zelo skrbi. Tudi če bi že danes uvedli res stroge ukrepe, bi bil njihov učinek opazen šele čez deset do 14 dni, šele takrat bi se obrnila krivulja ... Za takrat pa glede na zdajšnje naraščanje okužb utemeljeno pričakujemo, da bomo za COVID bolnike potrebovali 200 bolnišničnih postelj, konec meseca pa 300,« posledice okrepljenega drugega vala epidemije nakazuje specialist pulmologije in bronhoskopist, ki je tudi član svetovalne skupine za obvladovanje epidemije COVID pri ministrstvu za zdravje.

Okužbe prek pacientov kot tudi prek zaposlenih vdirajo v bolnišnice, kjer morajo zapirati posamezne oddelke, vodstva in predstojniki pa se spopadajo z organizacijsko-izvedbenimi težavami zaradi obolelega strokovnega kadra, ki ga že v običajnih okoliščinah primanjkuje. »Za zdaj razmere še niso kritične, res pa je, da na ta račun že trpi redno delo. Predvsem pa se zavedamo velikega problema, ki bo nastal, če se nam zgodi, da bodo na voljo prazne bolnišnične postelje, prosti ventilatorji, ne bo pa (dovolj) strokovnega kadra, ki bi skrbel za bolnike,« je neposreden Aleš Rozman.

Za zdaj je jasno, da za zdravljenje zbolelih za COVID, pri čemer bodo morale sodelovati vse bolnišnice, v katerih imajo zmogljivosti za prevzem tega strokovnega izziva, pripravljajo tudi bolnišnico v Topolšici. Vodstva bolnišnic so ministrstvo za zdravje pozvala k jasnejšim navodilom, ki bi olajšala usklajevanje na tem področju, kajti doslej, tako Rozman, ni bilo pravega pregleda glede prostih zmogljivosti, ukrepanje so upočasnjevale dolgotrajne telefoniade ... Zdaj so v pripravi aplikacija za vnos podatkov o prostih bolnišničnih posteljah, zagon dispečerske službe pa tudi zakonodajna podlaga, ki bo omogočala prehajanje zdravstvenih delavcev iz ene bolnišnice v drugo, glede na razmere, ki jih bo narekovalo naraščanje obolevnosti zaradi koronavirusa SARS-CoV-2.

Že v tem trenutku ni dvoma o tem, da se ponovnemu zamrzovanju drugih rednih programov in izvajanja nenujnih zdravstvenih storitev ne bo mogoče izogniti – kar je nedopustno. Čakalne dobe se bodo spet začele daljšati, prenekateremu pacientu se bo bolezensko stanje, ki bi ga bilo v normalnih okoliščinah mogoče dokaj hitro sanirati, zaradi čakanja na diagnostiko in zdravljenje nedopustno poslabšalo. Zakaj že? Tudi ali predvsem zaradi ne dovolj doslednega upoštevanja zaščitnih ukrepov – ki jih določa medicinska stroka, ne politika, čeprav je marsikdo prepričan drugače.

Foto: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.