Trije vnebovpijoči primeri kršitev zdravniške etike v času epidemije COVID

Trije vnebovpijoči primeri kršitev zdravniške etike v času epidemije COVID

Razmere, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa, v sodobni družbi nimajo primerljivega ekvivalenta, tako globoko so zarezale v bit našega življenja. V tem kontekstu posebno skrb vzbuja padanje etičnih meja v stroki, v kateri se vsak odklon od etike že v osnovi šteje za zavržnega. Kaj se je zalomilo v etosu nekaterih zdravnikov?

Trije vnebovpijoči primeri kršitev zdravniške etike v času epidemije COVID

Gre za tri primere kršitev zdravniške etike, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje in, nenazadnje, tudi takojšen odziv stanovskega vrha v javnosti – v enem primeru se je to zgodilo, vsaj delno, v dveh še ne. Poleg spornih javnih odzivov na tviterju zdaj že bivšega direktorja (in zdravnika) Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janeza Lavreta se zdi utemeljeno pričakovati, da se bodo pod drobnogledom pravno-etičnega odbora zdravniške zbornice znašle tudi strokovno nedosledne ocene in tendenciozna posploševanja infektologa slovenskih korenin Andreja Trampuža, ki dela v univerzitetni bolnišnici v Berlinu. Enako velja za pisanje prim. Janez Remškarja (na portalih Nova24TV in Demokracija), ki je dr. Erika Breclja obtožil škodovanja pacientom v času epidemije; Remškarjeve trditve je vodstvo Onkološkega inštituta Ljubljana nemudoma ovrglo kot neprofesionalne in neetične, njegovo ravnanje pa označilo kot protizakonito. Prvi postopek, ki teče v sklopu zdravniške zbornice (Janez Lavre), še ni končan, na vse tri primere pa so se odzvali zdravniki iz skupine zdravstvo.si.

Enajsterica zdravnikov – Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Matej Beltram, Samo Vesel, Janez Vodiškar in Andrej Vranič (večina jih dela v Sloveniji, nekateri pa so se zaradi nestrinjanja z obstoječim  sistemom odločili strokovne izzive poiskati v tujini) – je javno opozorila, da se mora zdravniška zbornica na nedopustno dogajanje, zaznano v omenjenih treh primerih, odzvati hitro in odločno, »če želi ohraniti verodostojnost našega poklica«.

In kako so zdravniki, ki so lansko jesen javno nastopili proti klientelizmu in organiziranemu kriminalu, ki vplivata na delovanje zdravstva, zahtevali udejanjanje ničelne tolerance do korupcije, izpostavili številne napake v delovanju obstoječega zdravstvenega sistema ter izrazili pričakovanje po takojšnji odpravi teh anomalij v dobro bolnikov, ovrednotili omenjene eskapade, ki s profesionalnostjo nimajo nič skupnega?

Kam je v omenjenih treh primerih izginila zdravniška odgovornost 

To, da »uspešni direktor slovenjgraške bolnišnice v trenutku besa spusti v virtualni svet tvit, nevreden dostojanstva zdravnika, pa četudi je bil utrujen, naveličan provokacij ...,« je po oceni enajsterice zdravnikov – kljub opravičilu prizadetim – dobilo logično posledico, »odstop in postopek pred etično komisijo zdravniške zbornice«.

Tvit Janeza Lavreta
Dva izmed tvitov Janez Lavreta, za katere je Lavre v odgovoru za Zdravstveniportal.si že prej, preden je odstopil, napisal: »Moje izjave so bile skrajno neprimerne in jih globoko obžalujem. Kljub težki situaciji tega ne bi smel izreči.«

Zato zdravniki iz omenjene skupine toliko bolj pogrešajo ažurno odzivanje stanovske organizacije v drugih dveh primerih. V primeru infektologa Andreja Trampuža ocenjujejo, da »mednarodni ekspert, poveličan s strani glavnih medijev, ki na tri dni menja prepričanja, kakor je pač trenutno oportuno,« v komentiranju pandemije in njenih posledic pozablja na svojo (osebno in stanovsko) odgovornost – prvotnemu odzivu, češ da gre za navadno gripo, je namreč sledilo govorjenje o tisočih bolnikov v intenzivnih enotah ...

»Kje je tukaj odgovornost zdravnika, ki pretečo nevarnost najprej medijsko minimizira, potem pa s saltom mortale povzroči paniko in negotovost – obakrat na podlagi neobstoječih argumentov, a vedno s ciljem promocije politične agende?« (se) sprašujejo zdravniki Marko Noč, Gorazd Kalan, Krištof Zevnik, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Matej Beltram, Samo Vesel, Janez Vodiškar in Andrej Vranič.

Pri tretjem primeru pa so si edini, da je precedenčen v svoji globini in nevarnosti, kajti »zdravnik obračunava z drugim zdravnikom: prim. Janez Remškar z dr. Erikom Brecljem. Prek medija. Remškar najprej natrosi nekaj splošnih dejstev, potem pa se loti dr. Breclja na posebno nizkoten način, ga obdolžuje koruptivnosti in povzročanja splošne nevarnosti za druge bolnike. In to na podlagi podatkov, do katerih po legalni poti na noben način ne bi mogel priti! Z vdorom v najsvetejše v odnosu med bolnikom in zdravnikom – zaupnost! Kako naj napadeni zdravnik na to sploh odgovori?«

Po oceni skupine zdravstvo.si, v kateri je sicer tudi dr. Brecelj, ki pa se pod omenjeni odziv iz razumljivega razloga ni podpisal, »gre za alarmanten pojav, ki kliče po odgovornosti in takojšnjem ukrepanju! Kam sicer to vodi, se bližamo razpadu osnovnih vrednot našega poklica?«. 

Zato si po prepričanju enajsterice zdravnikov vsi trije primeri, ne le prvi, zaslužijo takojšen odziv zdravniške zbornice in takojšnjo obravnavo v sklopu pristojnega organa – zborničnega odbora za pravno-etična vprašanja. »Slediti bi moralo ukrepanje vseh pristojnih državnih institucij, saj ne smemo dovoliti razpada hrbtenice našega poklica, ki poleg stroke vključuje absolutno zaupnost odnosa med bolnikom in zdravnikom. To je predvsem naloga zdravniške zbornice, ki mora tako potrditi svojo legitimiteto in avtoriteto,« javno opozarjajo zdravniki.

Ko zdravnik blati zdravnika

Eksplozivni diskurz med prim. Janezom Remškarjem in dr. Erikom Brecljem ni nov, izvira še iz časov, ko je Remškar vodil Onkološki inštitut Ljubljana. Toda tokrat je Remškar prestopil mejo dopustnega.

Zbornica v primeru Remškar – Brecelj za zdaj ne bo ukrepala

Zdravniška zbornica Slovenije

V primeru zdaj že nekdanjega direktorja slovenjgraške splošne bolnišnice dr. Janeza Lavreta so na zbornici prejeli prijavo z dokaznim gradivom, zato postopek v okviru odbora za pravno-etična vprašanja že teče – oziroma še vedno teče.

V primeru Remškar – Brecelj pa so, kot so v odzivu na moja vprašanja odgovorili iz zborničnega oddelka za odnose z javnostmi, na zbornici prejeli tako zapis enajsterice zdravnikov kot pojasnilo Janeza Remškarja – ker pa nihče ni podal »prijave, ki bi vsebovala konkretne očitke in dokaze, zbornica za zdaj ne bo ukrepala«. 

V tem primeru se vodstvo zbornice sicer strinja z navedbo, da na stanovski ravni ne smejo dovoliti razpada hrbtenice zdravniškega poklica, z oceno, da je to predvsem naloga zdravniške zbornice, pa ne – kajti, kot pravijo: »To ni in ne more biti predvsem naloga zdravniške zbornice, temveč naloga vsakega člana posebej. Zbornica je in bo obravnavala ekscese, ki bodo podani v obliki prijave.« Takrat torej, ko bo, kot dodaja vodstvo zbornice, sum glede kršitve kodeksa zdravniške etike potrjen in podprt z dokazi.

Sicer pa je stanovsko združenje konec marca javno pozvalo zdravnike, naj vsi, še posebno v času zaostrenih razmer zaradi epidemije COVID-19 in posledično velikih obremenitev v komunikacijah, tudi če gre za komunikacijo na družbenih omrežjih, ohranijo visoko raven profesionalnosti in etike, kajti »vsakršne žaljivke in grožnje v komunikaciji s komerkoli so nedopustne in jih ostro obsojamo«.

»Vsi ti odkloni v komunikaciji, posebno ko gre za zdravnike, ne ostajajo neopaženi. Zbornica je v zadnjem času prejela kar nekaj opozoril o etično spornih načinih komunikacije nekaterih naših članov na družbenih omrežjih. Vse neustrezne izjave in dejanja odločno obsojamo in se opravičujemo tistim, ki bi utegnili biti zaradi takšnih izjav naših članov prizadeti.« Dve prijavi je vodstvo zbornice 31. marca predalo v obravnavo odboru za pravo-etična vprašanja, ki se bo do prijav opredelil in ustrezno ukrepal.

Remškar kirurgu Breclju očital »skrajno neodgovorno obnašanje«

Kolumno Janeza Remškarja z naslovom »Neodgovorna stroka in zdravnik« so na portalih Nova24TV in Demokracija objavili prejšnji ponedeljek. V tem zapisu je Remškar izpostavil, da so na onkološkem inštitutu delo prilagodili novim razmeram, odpovedali kontrolne preglede in v največji možni meri tudi vse nenujne storitve, nakar je dr. Eriku Breclju očital, češ da je po nekaterih informacijah opravljal tudi nenujne preglede, kar naj bi bilo »skrajno neodgovorno obnašanje«. 

»Tako naj bi ne odpovedal in nato opravil v teh časih povsem neurgenten pregled zaradi nenevarnih sprememb pri eni izmed novinark iz ene najvplivnejših medijskih hiš v Sloveniji. Ta novinarka, ne boste verjeli, naj bi sicer pokrivala zdravstveno tematiko. Poleg tega naj bi ji takoj uredil še ultrazvok, čeprav ne eno ne drugo ni urgentno. Razumen strah pacientov, vendar pravila so pravila!« je le odlomek iz Remškarjevega zapisa, kakršen v javnost nikoli ne bi smel priti izpod peresa ali tipkovnice nekoga, ki je tudi sam zdravnik.

janez remskar

Vodstvo onkološkega inštituta: »Gre za neprofesionalno, skrajno neetično pisanje in za nezakonito ravnanje«

Seveda je edino razumljivo, da se je na takšno objavo in navedbe odzvalo vodstvo onkološkega inštituta, ki je pojasnilo, da so se že 9. marca odločili za prenaročanje kontrolnih pregledov tistih bolnikov, pri katerih je bilo onkološko zdravljenje že končano; posledično se je obseg dela v specialističnih ambulantah zmanjšal za 40 do 50 odstotkov. 

»Avtonomna pravica posameznega zdravnika pa je, da odloča, ali je pregled nujen ali ne. Tudi dr. Brecelj pri svojem delu dosledno upošteva varnostna navodila, zato so navedbe v kolumni izmišljene in zlonamerne. Povsem neprofesionalno in skrajno neetično je torej razmišljanje avtorja, ki na podlagi 'informacij znancev, sorodnikov ali prijateljev, ki se tam zdravijo ....' izpostavlja točno določen pregled točno določene pacientke,« je aktualno vodstvo onkološkega inštituta kritično do javnega zapisa Janeza Remškarja, nekdanjega (predčasno odstavljenega) generalnega direktorja taistega inštituta.

Kritika se zdi utemeljena zlasti zato, ker je, kot so še zapisali v odzivu na Remškarjevo pisanje, »v konkretnem primeru prišlo do nedopustnega odtekanja zaupnih zdravstvenih podatkov, kar je protizakonito – zato smo že sprožili ustrezne postopke ugotavljanja odgovornosti.«

remškar

Janez Remškar


Sporočila, ki (naj) se vas dotaknejo ...

Erik Brecelj

Spoštovani,

na onkološkem inštitutu se zelo trudimo, da kljub epidemiji onkološkim bolnikom omogočimo zdravljenje, ki ga nujno potrebujejo. Ostanite doma, da bomo to lahko počeli še naprej.

Erik Brecelj

Sporočilo Erika Breclja

Uroš Ahčan

Tour de COVID-19

Borba s COVID-19 je kot kolesarska dirka po Franciji. Tour de France z bogato mednarodno udeležbo. Sodelujejo praktično vse ekipe sveta. Po etapah.

S podobnimi pristopi in posameznimi samosvojimi neuspelimi pobegi. Posamezne ekipe so klanec napadle v napačnem prestavnem razmerju in prepozno. Spremljevalne ekipe so zelo zaposlene in se na vso moč trudijo zagotoviti opremo za varno vožnjo.

Žal pa v tem touru število etap ni znano. Prav tako niso znani niti dolžina proge niti število in stopnja naklonov in spustov niti ravninski deli. Ko ekipa misli, da jo čaka klančina, je pred njo spust, ko pričakuje spust, je pred ekipo klanec. V teh pogojih ni pametnih – so le razumni, preudarni in dosledni.

Bistvo vseh etapnih dirk pa je potrpežljivost – in skupna, ne etapna zmaga. Za Slovenijo je odlična etapa in smo v vodilni skupini držav. V kratkem času se nam je uspelo dobro pripraviti, ljudje so večinoma razumeli navodila in upoštevali napotke. Tudi spremljevalna ekipa je zdržala.

Toda Slovenija je znana po dobrih vmesnih rezultatih – in le, ko smo bili popolnoma predani istemu cilju, smo bili na koncu vseh etap popolni zmagovalci. Tudi Evrope in sveta.

Zato je potrebno preudarno ravnanje tudi v prihodnje. Upoštevati moramo vsa navodila, ki se bodo postopoma, na srečo, rahljala in nas vračala v normalni ritem. Do končne zmage zaupajmo strokovnjakom, ki se trudijo po svojih najboljših močeh.

Pametovanje in modrovanje iz domačih naslanjačev pa, tako kot v športu, ne koristi nikomur – tudi v Tour de COVID-19 ne.

Ostanite zdravi in razumni. Naše tekme, borbe in priložnosti za dokazovanja nas bodo počakale.

Prof. dr. Uroš Ahčan,
kirurg

Sporočilo Uroša Ahčana

Božidar Voljč

Virus in jaz

Sem med tistimi, za katere je srečanje z virusom SARS-CoV-2 najbolj tvegano. Star sem in njegova sekira poje predvsem v našem gozdu. Dovolj razlogov imam, da se sprašujem, kako neki bi se razpletlo moje srečanje z njim. Ali so med vsemi protitelesi, ki so se mi v življenju nagrmadila v mojem imunskem spominu, sploh kakšna, ki bi se mu lahko zoperstavila?

Kot večina, seveda, upam, da bi, če bi, in tako dalje, na koncu vendarle preživel. Kaj pa, če ga že imam in je do mene še nekako milosten, ga pa nevede raznašam po stanovanju, vrtu in ga med nakupi izdihujem v masko? Kakorkoli že, virus je ves čas z menoj, v mislih, poročilih, tisku, od vsepovsod rine v moj vsakdanjik in mi vzbuja vprašanja, na katera ni odgovora.

A ker sem ves čas doma, se vsaj za zdaj počutim razmeroma varnega. Resnici na ljubo mi izolacija spričo obveznosti kar ustreza, saj jih, brez z odhodom od doma povezanih nalog, lažje izpolnjujem. Pa tudi osamljenega se ob telefonu, internetu, pozornih članih družine, prijateljih in znancih, ne počutim.  

V zvezi z epidemijo pa je za zdravnika in javnega zdravstvenika zanimivo, da se, dokler ni cepiva, virusu kljub vsemu napredku biologije in medicine lahko s srednjeveško karanteno le umikamo, prav  zoperstaviti pa se mu še ne moremo. In dokler je tako, lahko mogočno posega v ustaljeni globalni red, v način življenja in navade držav in vsakogar od nas.

Svetovna mobilnost je zastala, do včeraj obvladljive razdalje so nenadoma velike, v karanteni nas spet bolj zanima svet, v katerem smo doma. Čas je za skromnost, za razmišljanje o sebi, o soljudeh in naših odnosih.

Ker mi narava veliko pomeni, si v karanteni prizadevam pomlad spet doživljati kot nekoč, ko mi čas življenja še ni tako hitro odtekal. Ne da bi v osami to s komerkoli lahko delil, spremljam odpirajoče se popke, poslavljam se od zvončkov, kronic in logaric, veselijo me škorci, ki so zasedli valilnice, opazujem paritveno zaposlenost ptičev okoli hiše in se vsak dan pogovorim s parčkom prijaznih kuščaric, ki se pride gret na toplo desko. Trudim se, da bi bil po več letih površnosti v odnosu do živali, dreves, narave in potoka spet del vsega kot nekoč in se sprašujem, ali sem tega še sposoben.

Če je v vsaki slabi stvari tudi kaj dobrega, sem virusu hvaležen za priložnost, ki ta čas izpolnjuje kakovost mojega življenja. V osami nenavadne Velike noči je tudi več časa za obujanje spominov na nekdanje praznike, na pirhe, potice, na mladostna praznična srečanja, na čas, ko so bili otroci še majhni in smo se imeli radi. Videti je bilo, da lepa doživetja sama po sebi sodijo zraven, a danes vem, da so bila darila, ki se ne bodo nikoli več ponovila.

Je mar starost še lahko lepa? Njena neprijetna lastnost je, da se z naraščanjem let večajo tudi razlike med nami in kakovost življenja s svojimi številnimi obrazi ni do vseh enako pravična. V moji generaciji jih je veliko, ki so osame vajeni, ki tiho živijo v revščini in čakajo na klic ali obisk otrok, predvsem pa že dolgo, dolgo niso slišali prijazne besede. Virus jih je prizadel le še v tem, da jim je odgnal upanje na srečanja z otroci in vnuki. In če so jih tradicionalno lahko pričakovali za Veliko noč, jih letos zaradi virusa ni bilo. Bo Velika noč tudi še naslednje leto?

In kako na drugi strani socialne lestvice virus prizadeva našo razvajenost, ki se v odzivih na omejitve izkazuje z nepotrpežljivimi izrazi »mora se, morajo, zahtevamo« in podobno? Horac opisuje kmeta, ki ga pohlep po čim večjem pridelku pospešeno stara, amore senescit habendi. A starata tudi napuh in sovraštvo. Še v starosti nam odtegujeta medsebojno veselje, ljubezen in zaupanje. Koliko enega in drugega, temé in svetlobe, je med nami, v naši slovenski družbi?

Če bi virus tehtnico nagnil na svetlo stran naših življenj, bi mu ob vsem bili lahko tudi hvaležni.

Doc. dr. Božidar Voljč,
predsednik državne komisije za medicinsko etiko

Sporočilo Božidarja Voljča


Aktualni podatki o epidemiji COVID 

Po številu testiranj na 1000 prebivalcev je Slovenija na globalni ravni na 9. mestu.

Število testiranj na 1000 prebivalcev

testi

okuženi

umrli

 

 

število okužb na posamezni dan

 

 


V trgovino nič več z rokavicami, ampak z razkuženimi dlanmi

Po novem je v času epidemije takrat, ko se odpravite v trgovino (ali katerikoli drug zaprt javni prostor), poleg ohranjanja varne fizične razdalje (najmanj poldrugi meter) in uporabe zaščitne maske (ali šala, rute ...), s katero prekrijete predel ust in nosu, obvezno razkuževanje rok; razkužilo mora zagotoviti trgovec oziroma ponudnik storitev. Uporaba zaščitnih rokavic ni več niti obvezna niti priporočena, kajti v praksi je, kot so pokazali številni primeri, prihajalo do napak tako pri uporabi kot pri odstranjevanju tovrstne zaščite; posledično se je možnost prenosa okužb povečevala, ne zmanjševala. Sprememba odloka, ki jo je vlada sprejela na današnji dopisni seji, začne veljati 15. aprila.

Fotografije – naslovna: iStock; portreti Zdenke Čebašek – Travnik, Janeza Remškarja in Božidarja Voljča: STA; portreta Erika Breclja in Uroša Ahčana: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Pogovori z oporečniki


Značka

Vrašaj na stetoskopu