»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve

»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve

To, kar se je zgodilo v četrtek, 17. oktobra 2019, na javni tribuni z naslovom Sistemske napake slovenskega zdravstva in kako jih odpraviti, se bo zapisalo v zgodovino. Enajsterica slovenskih zdravnikov, ki so se, vsak na svojem področju, uveljavili kot izvrstni strokovnjaki – trije od njih delajo v Nemčiji, Franciji oziroma Veliki Britaniji –, so bili že doslej znani kot razumniki in obenem oporečniki, ki niso pripravljeni pristajati na nadaljnje ropanje zdravstvenega sistema, v katerem sta korupcija in pokvarjenost tako na gosto prepredli svoje mreže, da posledice občuti prav vsak prebivalec Slovenije. Zanimivo je, da so bili ti zdravniki, pri katerih skrb za zdravje slovenstva ne caplja nekje v ozadju, v javnosti pogosto izpostavljeni kot posamezniki, ki brez razloga povzročajo zdrahe. Tudi zato so se odločili, da brez zadržkov družno spregovorijo o skritih interesih, tudi tistih, ki prihajajo iz najvišjih državnih sfer in iz ozadja narekujejo usodo slovenskega zdravstva, ki bo na tak način, če se razmere ne bodo radikalno spremenile, izgubilo vse atribute kakovosti in varnosti.

»Prednost v zdravstvu imata organizirani kriminal in korupcija, vse ostalo je temu podrejeno,« v video intervjuju poudarja dr. Blaž Mrevlje, zdravnik, ki ga UKC Ljubljana toži za 100.000 evrov zaradi domnevne razžalitve
Dr. Blaž Mrevlje je eden od enajstih zdravnikov, ki so se v tem tednu družno javno zoperstavili obstoječemu zdravstvenemu sistemu. Ta namreč po njihovem prepričanju, podkrepljenemu z argumenti, s svojo koruptivnostjo in tihim podpiranjem organiziranega kriminala onemogoča ustvarjanje pogojev za takšno zdravljenje, kakršnega bi si pacienti zaslužili. Zato zahtevajo korenit preobrat, ne sistemskih finančnih injekcij, ki na koncu pogosto pristanejo v napačnih rokah. Opozarjajo, da se kadrovanje nesposobnih ljudi, korupcija, slabo upravljanje bolnišnic in zdravstvenih domov ter netransparentna poraba javnih sredstev odvijajo pod zaščito vsake aktualne politične večine. Zahtevajo radikalne spremembe. O teh pobudah in konkretnih razlogih zanje sem se pred začetkom javne tribune pogovarjala z dr. Mrevljetom; celotni intervju je objavljen v video posnetku. (Foto: Diana Zajec)

O tem, zakaj je slovensko zdravstvo danes ujetnik sistema, ki onemogoča celovito, pravočasno, res kakovostno in varno skrb za zdravje bolnikov, je poleg zdravnikov spregovoril tudi vrhovni sodnik Jan Zobec, ki je v času, ko je bil ustavni sodnik, pripomogel k sprejetju nekaterih za (tedanjo in zdajšnjo) oblast nevšečnih odločb. Na javni tribuni, na kateri so zdravniki Krištof Zevnik, Erik Brecelj, Marko Noč, Andrej Robida, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Andrej Vranič, Matija Krkovič, Matic Jurij Kališnik, Igor Muževič in Blaž Mrevlje javno nastopili proti organiziranemu kriminalu v zdravstvu in klientelizmu, zahtevali udejanjanje (ne le obljubljanje) ničelne stopnje tolerance do korupcije ter vračilo tako privarčevanega denarja v zdravstvo – za nujno uvedbo sprememb, ki bodo v korist bolnikov –, je vrhovni sodnik med drugim dejal: »Slovenske institucije in politične stranke so šibke, nedelujoče; oblast z njimi upravlja na neviden, nedemokratičen način – pri tem ima svobodo, a nikakršne odgovornosti. In pri tem trči ob svobodo vseh – zdravnikov, pacientov ..., medtem ko zdravstvo ostaja sluga trdih, neživljenjskih predpisov.«

Na šibkost tovrstnih predpisov je pokazal tudi mag. Miha Skubic, ki se na polju prava posveča predvsem takim pravnim razmerjem, v katerih se je posameznik prisiljen zoperstaviti brezobličnemu sistemu, ki ga brez razumnega razloga ovira pri uresničevanju njegovih pravic – in v zdravstvu je takih primerov veliko, zlasti v pravno zabrisanih robovih trikotnika med bolnikom, zdravnikom in plačnikom.

Zdravniki, ki so si edini, da obstoječi zdravstveni sistem škodi bolnikom, priznavajo, da so se zaradi zastarelosti, neučinkovitosti in slabe organiziranosti sistema, v katerem delujejo, znašli v vlogi, ki ni v sozvočju z etičnimi in strokovnimi načeli zdravniškega poklica. Zato so se uprli. 

Protest disidentov proti slabemu sistemu

Zdravniki, ki so si edini, da obstoječi zdravstveni sistem škodi bolnikom, priznavajo, da so se zaradi zastarelosti, neučinkovitosti in slabe organiziranosti sistema, v katerem delujejo, znašli v vlogi, ki ni v sozvočju z etičnimi in strokovnimi načeli zdravniškega poklica. Zato so se uprli. 

zdravniki proti korupciji

Na zgornji fotografiji so zdravniki, ki sta jih javno podprla tudi vrhovni sodnik Jan Zobec in mag. Miha Skubic, ki se posveča primerom v pravno zabrisanih robovih trikotnika med bolnikom, zdravnikom in plačnikom. Z leve proti desni: Krištof Zevnik, Matej Beltram, Jan Zobec, Miha Skubic, Andrej Robida, Igor Muževič, Blaž Mrevlje, Marko Noč, Matic Jurij Kališnik, Gorazd Kalan, Erik Brecelj in Matija Krkovič, medtem ko se je Andrej Vranič zbranim v Ljubljani pridružil iz Pariza, prek video povezave.

Kot pravijo, ne želijo dopuščati, da bi se denar, namenjen bolnikom, še naprej porabljal bodisi za preplačila dobaviteljem bodisi za pokrivanje izgub zdravstvenih ustanov. V slovenskem zdravstvu se je oblikoval miljé za razmah organiziranega kriminala – in to je po njihovem trdnem prepričanju treba ustaviti.

Dr. Blaž Mrevlje, denimo, je iz Ljubljane, kjer je bil zaposlen na Kliničnem oddelku za kardiologijo Univerzitetnega kliničnega centra, odšel »zaradi skrajno primitivne in balkanske psihopatije nekaterih neakademskih kolegov, ki so uničevali kardiologijo in to še vedno počnejo – zaradi osebnih pritlehnih in zavržnih razlogov v smislu korupcije, narcisoidnosti, egotripa in megalomanije«. 

Težke besede, ki vrednotijo dogajanje v medicinskem vsakdanu, so morda slišati kot pretirane, toda pri tem je dovolj, če se spomnimo zgolj dogajanja v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Ta je pred očmi slovenske javnosti do obisti razgalil odnose, ki v medicinskem vsakdanu nikoli ne bi smeli imeti domicila, saj zaradi takega pristopa lahko tudi pacienti utrpijo nedopustne posledice. In so jih – ena najbolj tragičnih posledic takšnega dolgoletnega ravnanja je, kot poudarja dr. Andrej Robida, 40 majhnih krst.

Program otroške srčne kirurgije je pred očmi slovenske javnosti do obiti razgalil odnose, ki v medicinskem vsakdanu ne bi nikoli smeli imeti domicila, saj zaradi takega pristopa lahko tudi pacienti utrpijo nedopustne posledice. In so jih.

Ena najbolj tragičnih posledic takšnega dolgoletnega ravnanja je, kot poudarja dr. Andrej Robida, 40 majhnih krst.

In to je samo en, javno morda najbolj izpostavljen primer nedopustnega dogajanja za vrati zdravstvenih ustanov, kjer ne beležijo le velikih zmag in ne slavijo le številnih rešenih življenj, ampak se nenehno bije tudi boj za vodilna mesta. Mnogi, ki zasedajo vodstvene položaje, ob sebi ne želijo imeti najboljših strokovnjakov, saj bi ti lahko ogrozili njihov obstoj, posledično pa bi lahko usahnila koruptivna naveza z dobavitelji, opozarja enajsterica.

Zdravniki na javni tribuni niso olepševali dejanskega stanja. Nasprotno, vsak med njimi je s svojega zornega kota in na podlagi ran, dobljenih v boju s sistemskimi mlini na veter, za katere se zdi, da so jih le še dodatno okrepile, spregovoril o sistematičnem uničevanju vrhunskega v slovenskem zdravstvu.

Zdravniki na javni tribuni niso olepševali dejanskega stanja. Nasprotno, vsak med njimi je s svojega zornega kota in na podlagi ran, dobljenih v boju s sistemskimi mlini na veter, za katere se zdi, da so jih le še dodatno okrepile, spregovoril o sistematičnem uničevanju vrhunskega v slovenskem zdravstvu.

V sklopu dogodka sem se z dr. Blažem Mrevljetom, ki je v zadnjih šestih letih raziskovalno in klinično delal v štirih državah (v Sloveniji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Poljskem) – trenutno pa kot strokovni sodelavec pomaga parlamentarni preiskovalni komisiji pri uvidu v »psihopatijo tranzicijske medicine na področju uničene otroške kardiologije in skorumpiranih nabav v slovenskem državnem, socialističnem, zemljaričanskem zdravstvu« –, pogovarjala o ključnih izzivih na tem področju.

»Že 28 let se pri nas nič ne spremeni. Zakaj? Zato, ker namen zdravstvenega sistema oziroma tega, v kar se je v teh letih sistem sesedel, ni bolnik. Bolnik v slovenskem zdravstvu ni na prvem mestu, čeprav tega ne bosta javno priznala nobena zdravstvena ustanova in noben zdravstveni politik,« poudarja Mrevlje.

Blaž Mrevlje

Dr. Blaž Mrevlje, interventni kardiolog:

Že 28 let se pri nas nič ne spremeni. Zakaj? Zato, ker namen zdravstvenega sistema oziroma tega, v kar se je v teh letih sistem sesedel, ni bolnik. Bolnik v slovenskem zdravstvu ni na prvem mestu, čeprav tega ne bosta javno priznala nobena zdravstvena ustanova in noben zdravstveni politik.

Prišlo je do preobrata vrednot, zato imata prednostno vlogo organizirani kriminal in korupcija v zdravstvu – vse ostalo pa je temu podrejeno, pravi Mrevlje in povedano ponazori s konkretno primerjavo: »To lahko vidi vsak človek, ki gre v katerokoli zdravstveno ustanovo, še zlasti v našo največjo, torej v UKC Ljubljana, kje je vse neposodobljeno, neustrezno; trenutni minister za zdravje Aleš Šabeder je sam povedal, da je 80 odstotkov opreme iztrošene. Če ste v tej bolnišnici v bolniški halji, ki je videti skorajda tako kot zaporniška, na škripajoči, dotrajani postelji, ki je verjetno iz časov Janeza Zemljariča, hodite na preiskave v poceni kitajskih natikačih, poleti pa umirate v lastnem znoju, ker klima ni urejena, potem – kot bolniki ali kot svojci – verjetno veste, da je to, na kar opozarjamo, resnica.« 

Prednostno vlogo imata organizirani kriminal in korupcija v zdravstvu – vse ostalo pa je temu podrejeno. To lahko vidi vsak človek, ki gre v katerokoli zdravstveno ustanovo, še zlasti v našo največjo, torej v UKC Ljubljana, kjer je vse popolnoma neposodobljeno, neustrezno; trenutni minister za zdravje Aleš Šabeder je sam povedal, da je 80 odstotkov opreme iztrošene. Če ste v tej bolnišnici v bolniški halji, ki je videti skorajda tako kot zaporniška, na škripajoči, dotrajani postelji, ki je verjetno iz časov Janeza Zemljariča, hodite na preiskave v poceni kitajskih natikačih, poleti pa umirate v lastnem znoju, ker klima ni urejena, potem – kot bolniki ali kot svojci – verjetno veste, da je to, na kar opozarjamo, resnica.

Več v spodnjem video intervjuju.

Nazaj na začetek članka

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Kako napraviti red v zdravstvenem sistemu?

Dr. Blaž Mrevlje v video intervjuju pravi takole:

Modernizirati je treba zdravstvo, to pa lahko naredimo samo tako, da ukinemo organizirani kriminal, se znebimo zdravniško-dobaviteljske mafije, znižamo cene vseh zdravil, pripomočkov, naprav, storitev na raven referenčnih cen evropske unije in da privarčevani denar vrnemo v zdravstvo, za modernizacijo, za bolnike, za boljše plače – v slovenskih razmerah se morda to zdi heretično, toda zgarane medicinske sestre za moj okus nimajo plač, ampak mezde – ter v raziskave in razvoj.

Samo tako bomo zdravstvo modernizirali, ga naredili prijetnega za zaposlene in bolnike, varnega – in postavili slovensko medicino spet na zemljevid sveta.

Povezave na nekatere tematske sklope v video intervjuju:

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.