Vlada je torej s potrditvijo splošnega dogovora omogočila tudi začetek izvajanja ukrepov za skrajšanje čakalnih dob in za saniranje razmer na nekaterih področjih medicine. Minister Samo Fakin je ob nastopu mandata napovedal, da se bodo do letošnjega septembra čakalne vrste prepolovile, septembra 2020 pa naj jih ne bi bilo več. Kot v posmeh začrtanim ciljem pa se čakalne dobe trenutno še podaljšujejo, zato je ključno vprašanje, ali bo s končno odločitvijo o letošnjem razrezu zdravstvene finančne pogače in s potrditvijo finančnega načrta ZZZS skrb vzbujajočo situacijo res mogoče sanirati.

Kako se bodo odvijali začrtani ukrepi? Po Fakinovih besedah bodo izvajalce zdravstvenih storitev spodbujali k izvedbi čim več prvih pregledov – tudi tako, da bodo pregledi, s katerimi bodo izvajalci presegli predvideni obulus dela, ovrednoteni bolje. Kaj to pomeni?

Samo Fakin: »V roku enega leta lahko dosežemo napredek«

Kot je povedal resorni minister po seji vlade, bodo plačilo za te preglede prejeli zdravstveni zavodi, ki pa morajo posledično povečati število ambulant, spremeniti se mora organizacija, prevrednotiti je treba dosedanje prijeme, ki so na tem področju postali »navada«. Samo Fakin se zaveda, da je obstoječi sistem rigiden, vendar verjame, »da v roku enega leta lahko dosežemo napredek«.

Sporna vprašanja, o katerih se partnerji s področja zdravstva vsako leto dogovarjajo pri iskanju najboljše formule za razdelitev finančne pogače, a do sporazuma ne pride, so tokrat težka 115 milijonov evrov.

Večino denarja (104 milijone evrov) bodo namenili zvišanju cen zdravstvenih storitev in s tem boljšemu vrednotenju dela zaposlenih v zdravstvu, kar je obveza iz dogovora, sklenjenega s sindikati; cene zdravstvenih storitev se bodo posledično zvišale za približno pet odstotkov. 

Preostalih 11 milijonov evrov bodo usmerili v skrajševanje čakalnih dob v 15 specialnostih: splošni kirurgiji, urologiji, tireologiji, pulmologiji, okulistiki, alergologiji, internistiki, ginekologiji, infektologiji, fiziatriji, kardiologiji in žilni medicini, revmatologiji, otorinolaringologiji, ortopediji in rehabilitaciji.

V teh vejah medicine bo določeno najmanjše načrtovano število prvih pregledov, preseganje te kvote pa bo ovrednoteno z (za deset odstotkov) višjo ceno, medtem ko bodo izvajalce k več storitvam na področju mladinskega zobozdravstva spodbudili z dodatnim 15-odstotnim deležem cene storitve pri preseganju programa. 

Pospešeno v skrajševanje čakalnih vrst za prve preglede

»Ključno je, da skrajšamo čakalne dobe na prve preglede, zato smo standardizirali razmerje med prvimi in ponovnimi pregledi za deset najbolj tipičnih specialističnih ambulant, hkrati pa dodatno stimuliramo vse prve preglede, ki bodo narejeni dodatno. V praksi to pomeni, da se izvajanje tega lahko začne takoj – le število ambulant je treba povečati,« poudarja minister.

Fakin pri skrajševanju čakalnih dob izpostavlja tri največje bolnišnice – univerzitetna klinična centra v Ljubljani in Mariboru ter splošno bolnišnico v Celju, ki jo je pred leti tudi vodil. V teh bolnišnicah bodo pospešeno začeli z izvajanjem omenjenega pristopa. 

Ukrepi, ki jih v manjših bolnišnicah ne bodo mogli izpeljati

Minister direktorjem teh institucij, ki imajo zdaj »točno določeno domačo nalogo«, sporoča: »Od vodstev zavodov pričakujem, da zdravnike enakomerno razporedijo na delovna mesta, tako da bo njihov delovni čas, 6,5 ure, izkoriščen efektivno. V sistemu imamo tudi 2000 specializantov, ki jih plačamo iz državnega proračuna – in tudi ti opravljajo storitve za ZZZS. Vem, da tega v manjših bolnišnicah, kjer kadra ni, ne bo mogoče zagotoviti – v treh velikih bolnišnicah pa je koncentracija specialistov in specializantov dovolj velika, da se to da narediti.« 

Vprašanje je le, kako hitro. »Tako hitro, kot se bodo odločili narediti dodatne ambulante. Sam bi to naredil takoj. Tudi zasebniki se bodo odzvali in produktivnost povečali takoj,« je neposreden Fakin.

Finančne injekcije pa bodo dobili tudi najbolj ogroženi programi, timi, specialnosti.

Finančne injekcije za družinsko medicino, pediatrijo, ortodontijo ...

Na prvem mestu sta družinska medicina in pediatrija oziroma predšolski in šolski dispanzerji. »V družinski medicini, ki je v zadnjem obdobju veliko v medijih, bomo po enakem načelu plačali 15-odstotno preseganje programa. Uvedli bomo dodatne referenčne ambulante v višini 3,5 milijona evrov.« 

Te ambulante pa, kot dodaja minister, »ne bodo več referenčne, ampak se ta denar priključi matični ordinaciji«, torej ambulanti splošne oziroma družinske medicine, kar pomeni, da bo ordinacija poleg dosedanjih 120.000 evrov prejela še dodatnih 35.000 evrov.

Splošni dogovor za leto 2019 v osnovnem zdravstvu prinaša dodatnih 32 ambulant splošne in družinske medicine in 21 pediatričnih ambulant oziroma šolskih dispanzerjev – »v skladu z zahtevami zdravstvenih izvajalcev,« poudarja zdravstveni minister.

Ob tem pa opozori na po njegovi oceni »zmotno sklepanje na podlagi standarda, ki ga je oblikoval sindikat, češ da primanjkuje 'toliko in toliko' zdravnikov. Denar oziroma time dodajamo glede na to, koliko zdravnikov konča specializacijo – in za to pač lahko namenjamo toliko denarja, kolikor ga je na voljo. Ne moremo pa dodajati denarja za time, ki jih ni.«

Končno bo zagotovljeno tudi dodatno financiranje ambulante družinske medicine v Bohinju in v Bovcu, kjer so bile razmere že nasploh, ne le v času turističnega navala, ko se prebivalstvo obeh občin poveča za nekajkrat, povsem nevzdržne. Za obe ambulanti skupaj je namenjenih 121.000 evrov, kar prinaša dodatnega pol tima na eno ambulanto. 

Dodatnega financiranja bo deležno še področje ortodontije, kajti tudi ortodonti so v zadnjem času bili plat zvona zaradi premalo timov, izboljšale naj bi se razmere za delovanje razvojnih ambulant, na voljo bo dodaten denar za mrežo dispečerske službe in za širitev registra pljučnega raka.

Celjska splošna bolnišnica, denimo, bo dobila 374.000 evrov za posebno obliko rehabilitacije na sekundarni ravni, kar bo razbremenilo inštitut za rehabilitacijo invalidov; to storitev bodo s prenosom na regionalno bolnišnico približali ljudem, ki jo potrebujejo, po vzoru ljubljanskega in mariborskega UKC ter omenjenega inštituta. Nevrološka klinika pa bo, na račun povečevanja patologije na tem področju, ki postaja vse težja, prejela dodatnih 2,6 milijona evrov.

Sicer je vlada danes sprejela še aneks, po katerem bodo naknadno opredelili morebitni dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialno-varstvenih zavodih – če bodo to dopuščala sredstva, ki so na voljo.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.