Nov primer zavajajočega spletnega oglaševanja »zdravila«, ki temelji na kraji identitete slovenskih zdravnikov ter izmišljotinah o »čudežnem« učinkovanju

Nov primer zavajajočega spletnega oglaševanja »zdravila«, ki temelji na kraji identitete slovenskih zdravnikov ter izmišljotinah o »čudežnem« učinkovanju

Informacij o prehranskih izdelkih, pripravkih, zdravilih, storitvah ali preiskavah nikoli ne bi smeli sprejemati lahkomiselno, zgolj na podlagi navidezno obetajočih ponudb izdelkov, ki naj bi »zdravili« kronične, neozdravljive bolezni. Opozorilo velja zlasti za takšne ponudbe na spletu, pri katerih ni mogoče preveriti, kakšno podjetje ali kateri posameznik se skriva za obljubami, katerih edini cilj je izkoriščanje stiske obolelega in njegovih svojcev. Pristopi, ki si jih dovolijo prodajalci nepreverjenih »čudežnih« pripravkov, namreč niso le nedopustni in etično nevzdržni, ampak nemalokrat tudi nezakoniti – ne le zaradi poskusa goljufije, ampak tudi zavoljo vse pogostejše kraje imen znanih slovenskih zdravnikov ali zdravstvenih institucij; tem pripisujejo nikoli izrečene izjave in trditve, ki z resnico nimajo nič skupnega. Kajti ta »zdravila« vsebujejo nepreverjene učinkovine, ki lahko obolelemu povzročijo še dodatne bolezenske tegobe in zaplete.

Nov primer zavajajočega spletnega oglaševanja »zdravila«, ki temelji na kraji identitete slovenskih zdravnikov ter izmišljotinah o »čudežnem« učinkovanju

Eden zadnjih tovrstnih primerov je zloraba imena specialista javnega zdravja Maria Fafangla, predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ; ta je v zavajajočem članku, namenjenem promociji izdelka »tonerin«, predstavljen kot »profesor in predstojnik oddelka za nevrokirurgijo v Kliničnem centru«, ki da je opravil že 1100 operacij na odprtih možganih, njegov najmlajši bolnik pa naj bi bil star zgolj dva dni. »Gre za zlorabo imena, kajti če ne gre za epidemiologijo, video igre ali Zvezdne steze, to nisem jaz,« v šali opozarja Fafangel, ki pa z vso resnostjo pričakuje, da bodo tisti, ki s takšnimi potezami zavajajo ljudi, za to tudi odgovarjali. A možnosti za takšen razplet so vse prej kot spodbudne, kajti mreža, ki se okorišča na račun želje po povrnitvi izgubljenega zdravja, deluje iz tujine, z različnih strežnikov, ki jih avtorji zavajajočih in lažnivih objav stalno menjajo, zato je njihova izsledljivost tako rekoč onemogočena.

V aktualni lažni objavi zlorabili ime predstojnika Centra za nalezljive bolezni

Na aktualno lažno objavo o »posebnem zdravilu tonerin«, v kateri so zlorabili ime in fotografijo predstojnika Centra za nalezljive bolezni, je opozorila tudi Zdravniška zbornica Slovenije – ter izpostavila, da Mario Fafangel v intervjuju, ki se pojavlja na spletu v sklopu promocije »zdravila«, ni nikoli sodeloval in se tudi nikoli ni (na kakršenkoli način) opredelil do promoviranega izdelka.

Primer zavajajoče objave:

zavajajoče oglaševanje

Mario Fafangel v intervjuju, ki se pojavlja na spletu v sklopu promocije »zdravila«, ni nikoli sodeloval in se tudi nikoli ni (na kakršenkoli način) opredelil do promoviranega izdelka.

Pri objavi o omenjenem izdelku, ki se pojavlja v družbenih medijih, je prepoznava, da gre za prevaro in zavajanje, takojšnja – že zgolj na račun jezikovno-slogovnih prekucij, ki jih nekdo, ki mu je slovenski jezik blizu, nikoli ne bi zagrešil. Res pa je, da so danes, ko je popačenje slovenščine v številnih objavah začelo dobivati domicil, ljudje na splošno manj pozorni na tovrstne napake, zaznavne že v naslovu, v katerem je zapisano, da omenjeno »zdravilo« prinaša »pomoč pri poslabšanju hipertenzije v toplo vreme«. Takšna jezikovna spakedranščina, ki sicer lahko izvira tudi iz spletnega prevajalnika, je zagotovo eden od znakov, ki naj prižgejo alarm in človeka odvrnejo od nakupa tovrstnega mačka v žaklju. Takšni pripravki namreč zagotovo ne bodo odpravili bolezni – lahko pa jo poslabšajo.

Prepoznava, da gre za prevaro in zavajanje, bi morala biti takojšnja – že zgolj na račun jezikovno-slogovnih prekucij, ki jih nekdo, ki mu je slovenski jezik blizu, nikoli ne bi zagrešil. Res pa je, da so danes, ko je popačenje slovenščine v številnih objavah začelo dobivati domicil, ljudje na splošno manj pozorni na tovrstne napake, zaznavne že v naslovu, v katerem je zapisano, da omenjeno »zdravilo« prinaša »pomoč pri poslabšanju hipertenzije v toplo vreme«. Takšna jezikovna spakedranščina, ki sicer lahko izvira tudi iz spletnega prevajalnika, je zagotovo eden od znakov, ki naj prižgejo alarm in človeka odvrnejo od nakupa tovrstnega mačka v žaklju.

Primer zavajajoče objave:

Lažni oglasi za zdravila

Zanesite se na zdrav razum, ne na lažnive trditve

Promocija omenjenega pripravka v obliki kapsul vsebuje trditve, po katerih naj bi se posledično zmanjšala obremenitev srca, žilja in dihal v vročini, normaliziral krvni tlak in se izboljšal pretok krvi v možgane – kar, seveda, ni res. 

Primer zavajajoče objave:

goljufivo oglaševanje

Tudi republiški tržni inšpektorat je že pred časom opozoril na objave, povezane z omenjenim izdelkom, kajti vsi indici kažejo na »spletno prevaro, pri kateri je izredno težko oziroma praktično nemogoče ugotoviti, kdo se za njo skriva«. Tako se je, denimo, pred poldrugim mesecem na spletu pojavil izmišljeni pogovor, ki naj bi ga – v smislu promocije taistega izdelka in njegovih namišljenih »zdravilnih učinkov« – napisal Pavel Poniž. 

Izmišljeni pogovor s prof. dr. Markom Nočem

V omenjenem pogovoru naj bi na vprašanja o čiščenju krvi, odpravi toksinov in izboljšanju kakovosti krvi odgovarjal priznani zdravnik, specialist za žilno kirurgijo prof. dr. Marko Noč – vendar to ni res. Tudi v tem primeru je namreč prišlo do zlorabe imena zdravnika, ki ga v Sloveniji spoštujejo kot izvrstnega strokovnjaka na tem področju medicine; takšna goljufiva poteza naj bi spodbudila odločanje za nakup nepreverjenega, morda celo škodljivega pripravka. Prof. dr. Marko Noč pa v resnici nikoli ni sodeloval pri promociji omenjenega izdelka in se nikoli ni opredelil do njegovega delovanja.

»Vse potrošnike opozarjamo na previdnost pri naročanju tega izdelka, saj obstaja velika verjetnost, da gre za spletno prevaro,« opozarjajo pri republiškem tržnem inšpektoratu na nujno skrbnost in uporabo zdrave pameti pri nakupovanju prek spletnih strani, zlasti takšnih, »na katerih ni mogoče najti podatkov o podjetju in na katerih ni objavljenih kontaktnih podatkov, ampak zgolj obrazec za sporočila«.

Prof. dr. Marko Noč nikoli ni sodeloval pri promociji omenjenega izdelka in se nikoli ni opredelil do njegovega delovanja, zato tudi republiški tržni inšpektorat potrošnike opozarja na previdnost pri naročanju tega izdelka, saj obstaja velika verjetnost, da gre za spletno prevaro.


Takšnih primerov je ničkoliko, pojavljajo se iz dneva v dan, v različnih oblikah, z različnimi pristopi. Pri takšnih praksah ni mogoče govoriti o kakovosti in varnosti, ki bi ji morale zadostiti učinkovine v ponujanih izdelkih, kaj šele o etiki, ki bi morala biti uzus pri trženju tovrstnih izdelkov, ki vplivajo na počutje in zdravje človeka. Zato smo temu področju na zdravstvenem portalu namenili dva vsebinska sklopa, ki naj bi bralcem olajšala prepoznavo slabih praks, ki stremijo k okoriščanju na račun že tako ali tako načetega zdravja potrošnikov oziroma obolelih.

Pri takšnih praksah ni mogoče govoriti o kakovosti in varnosti, ki bi ji morale zadostiti učinkovine v ponujanih izdelkih, kaj šele o etiki, ki bi morala biti uzus pri trženju tovrstnih izdelkov, ki vplivajo na počutje in zdravje človeka. Zato smo temu področju na zdravstvenem portalu namenili dva vsebinska sklopa, ki naj bi bralcem olajšala prepoznavo slabih praks:

Primer zavajajoče objave:

lažne objave za zdravila

Simbolične fotografije: posnetki zaslona zavajajočih objav, ki smo jih prekrižali, da še dodatno opozorimo na njihovo škodljivo in neresnično vsebino

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani



Značke

Primer zavajajoče objave:

Lažno oglaševanje zdravil

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona