Kašelj, ki tudi po nekaj tednih ne izzveni. Težko dihanje. Bolečine v prsnem košu. Hripavost. Splošno slabo počutje. Utrujenost. Krvav izpljunek. Nepojasnjeno hujšanje. Ponavljajoča se pljučnica. To je le nekaj bolezenskih znakov, ki jih je mogoče pripisati raku pljuč – pa tudi prenekateremu drugemu obolenju. Ključnega pomena pri tehtanju, ali se odpraviti k osebnemu zdravniku ali ne – oziroma ali ga poklicati in tudi priklicati po telefonu ter se posvetovati z njim –, je dolgotrajnejše pojavljanje omenjenih težav, predvsem kašlja. Zdravniki poudarjajo: ne čakajte, ukrepajte!

Če težave trajajo in trajajo, je posvet z zdravnikom nujen

Kdaj torej k zdravniku? Tudi če je prisotna ena sama od težav, naštetih v uvodu, se je treba odzvati. »Če težave ne izzvenijo, je treba ugotoviti, zakaj so prisotne, se o tem posvetovati z osebnim zdravnikom, ki jih morda že na podlagi pogovora lahko pripiše tudi kakšnemu drugemu stanju – ali pa ustrezno ukrepa,« poudarja doc. dr. Martina Vrankar, specialistka radioterapije in onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana. Ob tem doda: »Če simptom traja več kot tri tedne ali se stopnjuje, je takojšen obisk pri zdravniku absolutno nujen!«

Kako nujno je pri tej bolezni ustrezno in pravočasno ukrepanje, pojasnjuje tudi mag. Mojca Unk, specialistka internistične onkologije, prav tako z onkološkega inštituta: »Več kot polovica bolnikov s pljučnim rakom ima ob postavitvi diagnoze bolezen že razširjeno. Omogočiti želimo odkrivanje te bolezni v čim zgodnejši fazi in zmanjšati pojavnost raka pljuč. Kako? S prenehanjem kajenja, kajti kar 80 odstotkov bolnikov je kadilcev ali nekdanjih kadilcev.« 

E-cigarete niso nenevarne, nasprotno ...

Ob vprašanju pojavnosti raka pljuč pa tudi številnih drugih rakov, ki nastanejo kot posledica kajenja, se ni mogoče izogniti dilemam glede učinkovanja elektronskih cigaret ali, denimo, cigaret z dodatki.

»Ne vemo še, kakšen je onkogeni potencial elektronskih cigaret, lahko pa predvidevamo. Aerosoli so drugačni kot pri tobačnem dimu, še lažje gredo v celice – posledica bodo verjetno agresivnejši raki, v smislu sarkomov, tumorjev mehkih tkiv. Dodane škodljive snovi v teh izdelkih ogrožajo tudi pasivne kadilce, prek aerosolnih kapljic v zraku. To, da je tobaku, na primer, dodana dišava, pa je še najbolj strupeno – taki tobačni izdelki imajo res zelo rakotvoren potencial,« opozarja Mojca Unk.

Prašni delci v kovinski industriji, radon, nikelj, arzen, azbest, dizelski izpuhi ...

Dolgotrajna izpostavljenost radonu, na primer, tveganje za razvoj te bolezni poveča za deset odstotkov, k nastanku pljučnega raka pa »pripomorejo« tudi druge škodljive snovi, od prašnih delcev v kovinski industriji, niklja, arzena, azbesta do izgorevanja premoga v individualnih kuriščih ter dizelskih izpuhov. Včasih pa je kriva genetika – ali preplet vseh omenjenih dejavnikov.  

Rak pljuč je na globalni ravni med raki zavzel prvo mesto, medtem ko je v Sloveniji med petimi najpogostejšimi raki; že pred štirimi leti je bil med vsemi raki glavni krivec za prezgodnje umiranje, leta 2017 je bil tretji najpogostejši rak tako med ženskami kot med moškimi. 

Znano je, da je bolezen povezana z zelo slabim izidom zdravljenja, toda, kot zagotavlja mag. Mojca Unk: »Nikakor ni več tako brezupno, kot je bilo še pred 15 leti!« Doc. dr. Martina Vrankar ob tem izpostavlja prednosti imunoterapije, ki je v zadnjih letih močno vplivala na potek bolezni pri nekaterih bolnikih z razsejanim oziroma lokalno napredovalim rakom pljuč: »Imunoterapija deluje na povsem drugačen način kot ostala sistemska terapija. Pri nekaterih bolnikih na ta način lahko ustavimo napredovanje bolezni, njihovo preživetje se izrazito podaljša ...«.

Zdravljenje, zaupanje, poslušanje, celostna obravnava ...

Dr. Vrankarjeva ob tem opozori na pomen ne le strokovne obravnave, ampak tudi »poslušanja in slišanja težav in stisk bolnikov, pri čemer sta ključnega pomena zaupanje in spodbujanje. In, seveda, celostna obravnava, ki vključuje tudi psihološko in sociološko obravnavo«. Ker pa je pljučni rak bolezen, ki prizadene vso družino, ne le obolelega, je pomembno tudi sodelovanje in povezovanje v sklopu društva pljučnih in alergijskih bolnikov, je prepričana. 

Omenjeno društvo, ki ga vodi Mirko Triller, pomaga obolelim in svojcem, hkrati pa skrbi za ozaveščanje o vseh pljučnih boleznih, s poudarkom na raku pljuč, kajti prepoznava simptomov in pravočasno ukrepanje omogočita hitrejše odkritje bolezni in povečata obete za učinkovitejše zdravljenje.

O učinkovitosti tovrstnega zdravljenja priča tudi osebna izkušnja Petra Suhorepca, pri katerem so odkrili raka na pljučih – kljub temu, da ni nikoli kadil in je prisegal na zdrav življenjski slog: med delom na patologiji je bil v stiku s kemikalijami, ki so po dihalnih poteh našle pot v njegov organizem. Po postavitvi diagnoze je bil prepričan, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja. Od takrat je minilo sedem let.

Simbolične fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.