Značka: kajenje

Značka: kajenje

Kajenje

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko, odločitev je ena sama ...

Zakaj opustiti kajenje? Razlogov je veliko in to zelo tehtnih, odločitev pa je ena sama, povsem osebna. Včasih jo spodbudi diagnoza, ki jo je zakrivilo dolgoletno vdihovanje tobačnega dima in strupenih snovi. Z njimi je danes »oplemeniten« tobak – iz zelo banalnega in spornega razloga: da kadilca zasvoji, saj tobačna industrija tako pridobi uporabnika, ki ji prinaša dobiček, dokler živi; ko kadilec umre, ga industrija zamenja z novim, čim mlajšim potrošnikom. Zato so v zadnjem času glavne marketinške kampanje tobačne industrije usmerjene v mlade. In zaradi tega medicinska stroka, ki pozna zakulisje tega dogajanja, predvsem pa njegove posledice, ne preneha z ozaveščanjem o tem, da si človek, ki se oziroma ko se odpove cigareti, lahko dobesedno reši življenje in se izogne kalvariji, ki bi jo prinesla katera od bolezni, povzročenih s kajenjem, med katerimi je rak pljuč še vedno na prvem mestu.

Preventiva

Tretjina odraslih živi s hipertenzijo, s spremembo življenjskega sloga pa bi lahko močno zmanjšali tveganje za res hude zaplete – a polovica obolelih sploh ne ve, kakšen je njihov krvni tlak

Povišan krvni tlak prinaša večje tveganje za nastanek obolenj srca, ledvic pa tudi za možgansko kap – ter posledično za nenadno smrt. Da hipertenzija ni redek pojav, potrjujejo podatki, po katerih ima danes visok krvni pritisk približno tretjina odraslih, to stanje pa vse pogosteje odkrivajo tudi pri mladih. Problem je, ker se skoraj polovica obolelih te težave, ki ima lahko hude posledice – srčno-žilne bolezni so namreč še vedno eden od glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje prebivalstva –, preprosto ne zaveda. Zato ne velja zanemarjati preventivnih pregledov, ki vključujejo tudi merjenje krvnega tlaka.

Rak

»Če rak pljuč ni razširjen, je ozdravljivost 70- do 80-odstotna – problem pa je, ker je COVID vodil v zastoj diagnostike in tudi zdravljenja, kar lahko prinese epidemijo, nič manj hudo od zdajšnje,« opozarja prof. dr. Tanja Čufer

Rak pljuč. Na svetovni ravni je ta bolezen na drugem mestu po pojavnosti in na prvem med vzroki za prezgodnje umiranje; pri nas glede na pogostost te diagnoze, ki jo vsako leto postavijo več kot 1200 Slovencem, zaseda četrto mesto. Včasih je bilo odkritje te resne, invazivne bolezni praviloma usodno, saj je bila diagnoza postavljena v napredovali fazi, ko pravega odziva na zdravljenje ni bilo več mogoče pričakovati. Danes je bistveno drugače. Če bolezen še ni razširjena, je po zaslugi novih zdravljenj ozdravljivost lahko 70- do 80-odstotna, kar je bilo še donedavnega nekaj povsem nepredstavljivega. In zdaj je na obzorju tudi možnost presejanja, zgodnjega odkrivanja, ki obolelim, skupaj z možnostmi učinkovitega zdravljenja, upravičeno vzbuja dodatno upanje.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Bolezni dihal

Mirko Triller o svojem življenju in (pre)izkušnjah s tuberkulozo, astmo, KOPB, presaditvijo pljuč, zdravljenjem raka ... : »Upošteval sem vse nasvete zdravnikov, vendar se nisem vdajal bolezni. Nikoli nisem priznal, da sem bolan!«

Astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), tako oslabljena pljuča, da je kot edino zdravljenje na voljo le še transplantacija, rak ... Vsaka od omenjenih diagnoz in obolenj je resna, kompleksna, napredujoča, zato slejkoprej izrazito vpliva na kakovost življenja obolelega. Kaj pomeni, če se z vsemi temi diagnozami sreča en sam človek, kako se mu sploh uspe spoprijeti z vsakim od omenjenih bolezenskih izzivov posebej in kako mu po celotni plejadi naštetih diagnoz še naprej uspeva ohranjati zdravje in dobro počutje?

Kajenje

Tobačna industrija mora vsakega umrlega kadilca nadomestiti z najmanj enim novim, čim mlajšim

Mladost je, vsaj z vidika tobačne industrije, najidealnejše obdobje, da nekdo postane zasvojen s tobakom – tako so tudi marketinški ukrepi tobačne industrije vse bolj usmerjeni v mlade, zdrave ljudi, s ciljem, da bi ti postali dolgoletni potrošniki tobačnih izdelkov. Zato ima današnji svetovni dan brez tobaka pomenljivo sporočilo: »Zaščitimo mlade pred manipulacijo industrije. Preprečimo rabo tobaka in nikotina med mladimi.«

Kajenje

Od dneva brez cigarete do življenja brez cigarete – osebna izkušnja Zuhre Horvat: »Tekle so debele solze ... In še danes se borim vsak dan.«

Zadnji dan v januarju je simbolično posvečen spodbujanju k prenehanju kajenja in seznanjanju o tem, zakaj je življenje brez cigarete bolj zdravo. Seveda je jasno, da se bo nekdo, ki kadi, kajenju odrekel takrat, ko se bo sam odločil za ta korak, ki ni enostaven, saj je dokazano, da tobačni dim povzroča odvisnost. Razlogi za takšno odločitev so različni – včasih je to diagnoza, povezana s posledicami dolgoletne izpostavljenosti kancerogenim snovem, skritim v cigaretah, spet drugič pa gre lahko za hipni preblisk, ko se človek odloči reči cigareti ne – za vedno. In kakšne so posledice take prelomne odločitve? Raven kisika v krvi se izboljša že po nekaj tednih, v letu dni se pomembno zmanjša tveganje za infarkt. In če mora nekdanji kadilec, na primer, na operacijo, je tveganje, povezano z anestezijo, bistveno manjše, kot če bi še vedno kadil.

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Ukrepi

Ko se poslanci sramujejo ...

Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.

Ukrepi

Novela tobačnega zakona – vzorčni primer »mafijskega zakona«, ki je poslancem odvzel moralno integriteto. Kaj kažejo podatki, ki jih proučuje KPK?

»Gre za mafijski zakon,« so o noveli tobačnega zakona, o katerem bo 1. julija na 13. nujni seji razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo, prepričani v mladinski zvezi Brez izgovora Slovenija. Člani zveze se, skupaj s koalicijo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja, utemeljeno sprašujejo, kakšen adut se skriva v rokah tobačne industrije, da poslanci, ki so vložili sporni predlog zakonodajnih sprememb, vztrajajo pri svoji potezi – čeprav so bili razkrinkani že pred začetkom zakonodajnega postopka. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je vzela pod drobnogled sumljive okoliščine nastajanja tega protobačnoindustrijskega dokumenta, je ugodila zahtevku za dostop do informacij javnega značaja. In te razkrivajo veliko.