Presejalni programi

Recept za zgodnejše odkrivanje in učinkovitejše zdravljenje pljučnega raka prinaša nacionalni presejalni program, a tlakovanje poti do uvedbe tega programa bo, kot poudarja doc. dr. Martina Vrankar, trajalo še nekaj let

Rak pljuč je huda bolezen. Tako pri nas kot po svetu je na prvem mestu po umrljivosti, pri ženskah in pri moških – v dobršni meri zaradi tega, ker bolezen vse predolgo ostane neprepoznana. Ob postavitvi diagnoze je namreč bolezen pri približno polovici obolelih že tako napredovala, da ni več ozdravljiva. Po drugi strani pa danes tudi pri pljučnem raku obstajajo dobre možnosti za ozdravitev, a le, če je bolezen odkrita dovolj zgodaj. Ker v zgodnjem stadiju bolezen odkrijejo le pri petini bolnikov, želi medicina fokus usmeriti v iskanje posameznikov, pri katerih bi čim zgodnejše odkritje predrakavih in rakavih sprememb pomenilo dober obet za ozdravitev. Na področju raka pljuč naj bi v prihodnjih letih tovrstni premik dosegli po zaslugi uvedbe novega organiziranega presejalnega programa.

Presejalni programi

Presejalni program za pljučnega raka bo pripomogel k več kot 20-odstotnemu zmanjšanju umrljivosti zaradi te bolezni

V sklopu presejalnih programov je prenekateremu posamezniku, prepričanemu, da je povsem zdrav, z odkritjem predrakavih sprememb ali raka v začetni fazi mogoče rešiti življenje oziroma preprečiti prestajanje kalvarije, na katero bi bil »obsojen«, če bi bolezen odkrili pozno. Da je to res, danes lahko potrdijo mnogi, ki so jim v sklopu presejalnih programov Zora, Dora ali Svit odkrili bolezenske spremembe, ki so zahtevale takojšnjo nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje – in so danes zdravi. Tovrstna možnost se obeta tudi pri raku pljuč, bolezni, ki je še vedno vse prepogosto diagnosticirana v fazi, ko ozdravitev ni več mogoča.

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Rak

Kaj bolnikom z rakom pljuč sporoča Alenka Artnik, najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki ji je rak vzel oba starša?

Svetovna prvakinja in rekorderka v potapljanju na vdih Alenka Artnik se je s to športno disciplino začela ukvarjati pri tridesetih letih; od tedaj se zdi, da je, ko prodira v njegove globine, z morjem eno – strahu ne občuti niti takrat, ko se pljuča, ki sicer pri odraslem človeku, če bi jih razgrnili, lahko prekrijejo nogometno igrišče, globoko pod morsko gladino stisnejo zgolj na velikost pesti odraslega človeka. V teh dneh pa je najboljša potapljačica na vdih na svetu, ki je zaradi raka izgubila oba starša, prevzela še eno vlogo: v novembru, mesecu ozaveščanja o raku pljuč, je postala ambasadorka kampanje Življenje s polnimi pljuči.