Priporočilo Ostanite na varni strani – ostanite doma!   Podrobneje

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je pri nas od leta 2015 na voljo kot redno (ne pa tudi obvezno) cepljenje za otroke, sicer pa je cepljenje samoplačniško; izjema so bolniki z oslabljenim delovanjem imunskega sistema in starejši, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne. O tem smo na zdravstvenem portalu podrobneje pisali pred nekaj dnevi, nakar se nam je oglasil naš bralec, bolnik z marfanovim sindromom, in izpostavil zanimivo dilemo: zakaj tovrstno cepljenje ni zagotovljeno tudi bolnikom z marfanovim sindromom, ki imajo tudi katero od diagnoz, ki predstavljajo indikacijo za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam: zakaj bolnik z marfanovim sindromom, ki ima tudi kronično pljučno bolezen, ni upravičen do cepljenja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja?
Ali je zaščita s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam tudi v primeru kronične pljučne bolezni (na primer pri bolniku z marfanovim sindromom, ki ima tudi astmo) zagotovljena iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja ali ne? Opisujemo konkretni primer, kako lahko pri uveljavljanju pravice do zdravstvene storitve navzkrižje informacij zmede še stroko, kaj šele bolnike. Foto: iStock

Zakaj torej bolnik z marfanovim sindromom, ki so mu diagnosticirali tudi kronično pljučno bolezen, v konkretnem primeru astmo – ta je omenjena med indikacijami za cepljenje iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, v priporočilih za cepljenje pa je jasno označeno, da pri tej širši indikaciji cepljenje s polisaharidnim cepivom krije ZZZS – ni upravičen do brezplačnega cepljenja, ampak si ga mora plačati sam? Vprašanje smo naslovili na tri institucije: zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ministrstvo za zdravje in na nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), za dodatna pojasnila pa smo prosili tudi prim. prof. dr. Alenko Kraigher, eno od štirih zdravnic, ki so o vseživljenjski zaščiti s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih spregovorile na nedavni novinarski konferenci.

ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev v konkretnem primeru sicer ni neposredni naslovnik. Kot v imenu direkcije zavoda pojasnjuje Damjan Kos, pravico do cepljenja in postopek za uresničevanje te pravice v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja na predlog NIJZ (kot terciarne ustanove na področju cepljenja) podrobneje določi ministrstvo za zdravje v pravilniku, v katerem vsako leto na novo opredelijo program cepljenja in zaščite z zdravili. »Cepljenja proti pnevmokoknim okužbam v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni mogoče zagotoviti upravičencem, ki jih ta pravilnik ne določa,« dodaja Kos; to je sicer jasno in logično, problem pa nastane, ker je pravilnik napisan tako, da omogoča različne interpretacije. Več o tem v nadaljevanju članka.

V pravilniku bolniki z marfanovim sindromom niso omenjeni, kajti marfanov sindrom ni kronična bolezen, ampak prirojena motnja. Omenjeni pa so posredno, saj dokument, ki je osnova za cepljenje – 'Priporočila za cepljenje odraslih in otrok, starih pet let in več, proti pnevmokoknim okužbam' –, med širšimi indikacijami navaja tudi kronične bolezni dihal in tudi astmo.

V pravilniku o cepljenju bolniki z marfanovim sindromom niso omenjeni, kajti marfanov sindrom ni kronična bolezen, ampak prirojena motnja. Omenjeni pa so posredno, saj dokument, ki je osnova za cepljenje, med širšimi indikacijami navaja tudi kronične bolezni dihal in tudi astmo.

Na ministrstvu za zdravje ob tem pojasnjujejo, da »se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja izvede na podlagi zdravstvenih in epidemioloških indikacij, ki jih postavi zdravnik ustrezne specialnosti«. 

Cepljenje zaradi zdravstvenih indikacij je torej brezplačno za tiste posameznike, ki imajo anatomsko ali funkcionalno asplenijo, polžev vsadek, sum na likvorfistulo, za bolnike po presaditvi krvotvornih matičnih celic in z okrnjeno imunostjo – ter za tiste, pri katerih indikacijo postavi zdravnik, specialist določene veje medicine. 

Tovrstna zaščita je, kot so za Zdravstveniportal.si odgovorili z resornega ministrstva, priporočljiva pri kroničnih boleznih obtočil, dihal, jeter, pri sladkorni bolezni, živčno-mišični bolezni, ki povečuje tveganje za aspiracijo in pri vseh starejših od 65 let – vendar je v teh primerih storitev samoplačniška.

Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja se izvede na podlagi zdravstvenih in epidemioloških indikacij, ki jih postavi zdravnik ustrezne specialnosti.

Toda informacija, predstavljena na nedavni novinarski konferenci, je v opreki z navedbo ministrstva. Zdravnice štirih specialnosti (epidemiologinja prim. prof. dr. Alenka Kraigher, mikrobiologinja dr. Metka Paragi, infektologinja doc. dr. Mateja Logar in družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček), ki so podrobno spregovorile o namenu in pomenu cepljenja proti pnevmokokom, zlasti pri preprečevanju najhujših, usodnih zapletov, so bile v odgovarjanju na vprašanje, komu je namenjeno brezplačno cepljenje, v pripravljenem pisnem gradivu nedvoumne.

Komu je namenjeno brezplačno cepljenje
Del gradiva, pripravljenega za novinarje (tiskovna konferenca Sekcije za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, februar 2020)

Dr. Alenka Kraigher pa je ob izpostavljeni dilemi, na katero poskušamo odgovoriti tudi s tem člankom, naknadno pojasnila, da ZZZS bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč pokrije strošek cepljenja s polisaharidnim cepivom, medtem ko je cepljenje s konjugiranim cepivom samoplačniško.

Ker na NIJZ pripravljajo strokovna priporočila za cepljenje in navodila za izvajanje programa cepljenja, smo za nedvoumni odgovor prosili tudi odgovorne na tem inštitutu. Dr. Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja, pravi takole: »Ker so sredstva za preventivo, vključno s cepljenjem, omejena, se indikacije za cepljenje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja skrbno pretehtajo na podlagi izsledkov raziskav in izkušenj iz drugih držav – zato, da se zaščita zagotovi predvsem tistim skupinam, ki jih te okužbe najbolj ogrožajo.«

Ker še vedno ni bilo jasnega odgovora, kako je s pravico do brezplačnega cepljenja v konkretnem primeru, smo vztrajali pri nedvoumnem pojasnilu. Iz razpredelnice, v kateri so na spletni strani NIJZ pregledno povzeta priporočila glede cepljenja proti pnevmokoknim okužbam, je namreč razvidno, da je pri širših indikacijah – v konkretnem primeru: kronične bolezni dihal, tudi astma – cepljenje samoplačniško pri konjugiranem cepivu, pri cepljenju s polisaharidnim cepivom pa je plačnik ZZZS.  

Končni odgovor NIJZ je: »V skladu z navodili in priporočili cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za zdaj ni brezplačno za nekoga, ki ima kronično pljučno obolenje, pač pa le za bolnike z oslabljeno imunostjo.«

Različne interpretacije istega navodila

 

Ministrstvo za zdravje:

Zaščita s cepljenjem je priporočljiva, vendar je samoplačniška.

 

Gradivo s tiskovne konference o zaščiti s cepljenjem proti pnevmokoknim okužbam pri odraslih:

ZZZS cepljenje proti pnevmokoknim okužbam plača bolnikom s kroničnimi boleznimi dihal.

 

Prim. prof. dr. Alenka Kraigher, epidemiologinja: 

ZZZS bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč pokrije strošek cepljenja s polisaharidnim cepivom, medtem ko je cepljenje s konjugiranim cepivom samoplačniško.

 

Dr. Marta Grgič Vitek, NIJZ: 

V skladu z navodili in priporočili cepljenje proti pnevmokoknim okužbam za zdaj ni brezplačno za nekoga, ki ima kronično pljučno obolenje.

 

Iz pravilnika NIJZ o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam:

Cepljenje pri širših indikacijah – v konkretnem primeru: kronične bolezni dihal, tudi astma – je samoplačniško pri konjugiranem cepivu, pri cepljenju s polisaharidnim cepivom je plačnik ZZZS.

 

ZZZS

Cepljenja proti pnevmokoknim okužbam v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja ni mogoče zagotoviti tistim upravičencem, ki jih ta pravilnik ne določa.

Na podlagi podatkov s tiskovne konference, po katerih »ZZZS cepljenje proti pnevmokoknim okužbam plača bolnikom s kroničnimi boleznimi dihal«, in ostalih (precej raznolikih) pojasnil je mogoče sklepati, da so priporočila NIJZ glede cepljenja očitno napisana tako, da tudi na strokovni ravni omogočajo različne razlage.

Čeprav glede na vse navedeno enotne interpretacije še vedno ni, pa so v priporočilih za cepljenje med širšimi indikacijami kronične bolezni dihal – in v sklopu teh tudi astma – jasno omenjene. Zato je v takem primeru utemeljeno sklepanje, da bo zdravnik, ki zdravi pacienta s tako boleznijo, tisti, ki bo presodil, ali njegov pacient spada v skupino bolj ogroženih posameznikov – posledično pa bo jasno, ali je upravičen do brezplačne zaščite s cepljenjem ali ne. Predvsem pa bi bilo smiselno, da bi tovrstna navodila v prihodnje napisali tako, da do takšnih zapletov v povezavi s pravicami zavarovancev oziroma bolnikov sploh ne bi prihajalo.

Navzkrižje informacij, ki zmede še stroko, kaj šele bolnike

V takem primeru je utemeljeno sklepanje, da bo zdravnik, ki zdravi pacienta s tako boleznijo, tisti, ki bo presodil, ali njegov pacient spada v skupino bolj ogroženih posameznikov ali ne – posledično pa bo jasno, ali je upravičen do brezplačne zaščite s cepljenjem ali ne. Predvsem pa bi bilo smiselno, da bi tovrstna navodila v prihodnje napisali tako, da do takšnih zapletov v povezavi s pravicami zavarovancev oziroma bolnikov sploh ne bi prihajalo.

prekrižani injekciji

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Razlika med konjugiranimi in polisaharidnimi cepivi

V Sloveniji zaščito pred pnevmokoknimi okužbami omogočata dve vrsti cepiv, polisaharidna in konjugirana. 

Polisaharidno cepivo, ki ščiti pred 23 serotipi pnevmokokov, je na voljo že več kot 30 let – s tem cepivom po podatkih NIJZ zaščitijo bodisi starejše od 65 let bodisi vse (od drugega leta starosti dalje), ki imajo katero od kroničnih obolenj, zato je pri njih tveganje za nastanek invazivnih pnevmokoknih okužb večje.

Konjugirani cepivi, ki ščitita pred desetimi oziroma 13 serotipi pnevmokokov, pa sta na voljo od leta 2009 oziroma 2010; spodbudita boljši odziv imunskega sistema in zagotavljata zaščito tudi dojenčkom in majhnim otrokom, zato ju uporabljajo v sklopu tako imenovanega rutinskega cepljenja otrok. Za cepljenje odraslih je registrirano 13-valentno cepivo, s katerim je mogoče preprečiti invazivne bolezni in pljučnice.

cepivo

VAS SKRBI, DA STE OKUŽENI?

pacient in virus

Če ste zboleli (kašljate, imate povišano telesno temperaturo in težko dihate):
 

1. Ostanite doma in se izogibajte stikom z drugimi ljudmi.

2. Po telefonu pokličite osebnega zdravnika ali v najbližjo dežurno ambulanto.

  • zdravnik bo potrdil ali ovrgel sum na okužbo z novim koronavirusom; če bo sum upravičen, vas bo napotil v najbližjo zdravstveno ustanovo – vstopno točko za odvzem brisa;

  • do te zdravstvene ustanove se odpeljite z osebnim avtom, ne s taksijem; pred odhodom od doma si temeljito umijte roke z vodo in milom; kašljajte v robec ali rokav;

  • zdravnik, ki vam bo vzel bris, bo glede na vaše zdravstveno stanje ocenil, kje boste počakali na rezultate testa.

3. Ko bo rezultat testa znan, vas bo zdravnik obvestil o nadaljnjem ukrepanju.

 

DEŽURNE TELEFONSKE ŠTEVILKE

telefonska številka vlade

Klicni center vlade

080 14 04
(študenti medicine vsak dan med 8. in 20. uro)

telefonska številka NIJZ

Nacionalni inštitut za javno zdravje

031 646 617
031 619 118

(strokovnjak NIJZ vsak dan med 9. in 17. uro)

telefonska številka za klic v sili

Klic v sili

112
(24/7)