Najbolj brano

Znanost

Bo Slovenija valilnica medicinskega kadra za druge države ali pa bomo vendarle izboljšali razmere v zdravstvu in v akademski medicini, tudi z novim Nacionalnim univerzitetnim medicinskim centrom?

Dobro leto je minilo, odkar so akademiki na vlado naslovili pobudo za izgradnjo novega Nacionalnega univerzitetnega medicinskega centra, ki bo namenjen zdravljenju najtežjih obolenj in obravnavi bolnikov z vseh koncev Slovenije – da v prihodnje ne bi bilo več tako, kot je zdaj, ko sta oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, istočasno tudi v vlogi regijske bolnišnice. To namreč pomeni, da bolniki z najtežjimi obolenji »tekmujejo« s prebivalci Ljubljane in Maribora za iste postelje. Za postelje, ki bi jih bilo morda dovolj, vendar ni zadosti strokovnega kadra, tako zaradi slabega načrtovanja v preteklosti kot tudi zato, ker zdravniki, medicinske sestre in predstavniki drugih profesij v zadnjih letih pospešeno bežijo bodisi iz svojega poklica bodisi iz Slovenije, kajti razmere, ki omogočajo strokovno, kakovostno in varno delo, so drugje neprimerljivo boljše. Odziva na omenjeno pobudo ni, vsaj ne omembe vrednega – kljub temu, da po izkustveni plati tudi vsak pacient dobro ve, kako mukotrpno in nemalokrat tudi nedopustno dolgo zna biti čakanje na diagnostiko in zdravljenje, na strokovno obravnavo, ki je za obolelega nemalokrat vitalnega pomena.

Čakalne dobe

Kdo bo rešil zdravstvo, kdo bo poskrbel za bolnike, ujete v čakalnih vrstah?

Veliko momentov je v zadnjih dveh letih vplivalo na dogajanje v zdravstvu, v katerem zdaj okužbe z novim koronavirusom – zlasti tiste, ki vodijo v najtežje zaplete – niso več v prvem planu. V ospredje prihajajo osebne izkušnje, ki nakazujejo in potrjujejo, da so se čakalne vrste še dodatno podaljšale, v sistemu, ki je bil že pred pandemijo kadrovsko podhranjen in logistično izčrpan, pa poskušajo sanirati situacijo, v kateri je vse preveč zbolelih ostalo brez strokovne pomoči, brez pravočasne diagnostike in brez zdravljenja. Takih primerov ni malo. Ob tem se velja argumentirano vprašati, komu pripisati krivdo za takšno stanje – toda čeprav je odgovor na tovrstno retorično spraševanje jasen, do rešitev ne pride. V aktualnem trenutku, tik pred volitvami, se, seveda, pospešeno vrstijo obljube o odpravi v zdravstvu nakopičenih problemov; toda vse te obljube se potem, ko se politični položaji in interesi razporedijo za naslednji mandat, praviloma razblinijo kot milni mehurčki. Bo zdravstveni sistem tudi tokrat še naprej (p)ostajal lupina, iz katere zaposleni vseh profilov zaradi nemogočih razmer bežijo – pacienti pa ostajajo brez zdravnikov, že v osnovnem zdravstvu?

Duševno zdravje

Depresija: včasih lahko že minimalni angažma nekomu reši življenje

Brigito Langerholc Žager poznamo kot atletinjo, ki se je za dobro desetletje usidrala v miljé vrhunskega športa in se postavila ob bok najboljšim na svetu v teku na 800 metrov. Težko si je predstavljati, koliko odrekanj narekujejo dolgoletne zahteve po osvajanju »vrha« in kako močan odtis pustijo na športniku – povzročijo pa stanje, ki v tem človeku na različne načine odzvanja do konca življenja. Tudi zato je – da bi pomagala drugim, ki bi se kadarkoli v življenju iz najrazličnejših razlogov znašli v podobnem položaju – Brigita Langerholc Žager spregovorila o svoji izkušnji z globoko depresijo. V njenem primežu se je znašla po dveh zaporednih nosečnostih, v času, ko je bila druga hčerka še povsem nebogljeno, majceno bitje, doječa mamica pa je klecala pod težo depresije, ki ji je misli začela speljevati tudi na samomor.

Nevrološke motnje

Ko se življenje odvija v ritmu migrenskih napadov ...

Migrena je kompleksna nevrološka motnja, pogostejša od sladkorne bolezni, epilepsije in astme skupaj, in močno vpliva na življenje več kot desetine svetovnega prebivalstva. Danes je sicer težave, ki bioritem obolelega stalno postavljajo na glavo, saj njegove aktivnosti pri vsakem migrenskem napadu in po njem obtičijo v leru, mogoče dobro obvladovati; napade, ki človeka za določen čas povsem onesposobijo, pa je moč vnaprej zaznati in jih preprečevati. Problem pa je, ker številni oboleli ostanejo brez diagnoze in posledično brez ustrezne pomoči, čeprav jim migrena onemogoči, da bi lahko živeli normalno in brez motenj opravljali svoje delo, najsi bo to doma ali v službi.

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Presejalni programi

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Skrb za čisto okolje

Ves svet opozarja na nedopustno naraščajoče breme raka, Slovenija pa še bolj na široko odpira vrata rakotvornemu onesnaževanju?

Simbolično, ob svetovnem dnevu boja proti raku, ko ves svet opozarja na nedopustno naraščajoče breme raka in na nujnost zagotavljanja čim bolj zdravega okolja, da bi preprečili nadaljnjo porast bremena te bolezni, so slovenski zdravniki ponovno poslali v eter opozorilo o nedopustnem dogajanju pri sprejemanju uredbe o sežigu komunalnih odpadkov. Se samo zdi ali pa je res, da slovenska politika, ki pri zakonodajnem obvladovanju onesnaževalske industrije že sicer zaostaja za razvitimi državami, namerava še bolj na široko odpreti vrata rakotvornemu onesnaževanju? So interesi industrije in politike res pomembnejši od zdravja ljudi?

Ukrepi

Kam vodi hoja po robu zmogljivosti zdravstvenega sistema?

Naj bo še tako težko prenašati okoliščine, v katere nas je postavila epidemija, posledično pa tudi ukrepi, povezani z njenim obvladovanjem, trenutni podatki kažejo, da bistvenega izboljšanja epidemiološke situacije še nekaj časa ni mogoče pričakovati. Razmere se izboljšujejo v samo dveh regijah, na Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. »Sprehajamo se po meji obvladljivosti,« je na pezo resničnosti, ki se v bolnišnicah nanaša tako na oskrbo COVID bolnikov kot tudi vseh drugih pacientov, ki prav tako nujno potrebujejo celovito, kakovostno in varno ukrepanje, danes ponovno opozoril vodja oddelka intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC prof. dr. Matjaž Jereb.

Pravice pacientov

»Pozivanje k sprejetju višjih normativov za zdravnike družinske medicine je sprevržno, kajti to ni nič drugega kot pozivanje k nestrokovnemu delu in h kaznivemu dejanju malomarnega zdravljenja«

Podpisniki javnega apela za ureditev nevzdržnega položaja preštevilnih Slovencev, ki so ostali brez osebnega zdravnika, vlado in zdravnike družinske medicine pozivajo k takojšnji ureditvi razmer; rešitev vidijo v 5- do 10-odstotnem povečanju normativa osebnih zdravnikov. Ko smo včeraj poročali o omenjenem pozivu, smo nedvoumno opozorili na aktualno dilemo: kako to udejanjiti v Sloveniji, kjer družinski zdravniki ne navajajo fiktivnih preobremenitev, ampak so, nasprotno, nemalokrat izpostavljeni takšni praksi, ko zaradi pomanjkanja kadra ne skrbijo le za svoje paciente, ampak tudi za paciente zdravnika, ki ga nadomeščajo, istočasno pa opravljajo še urgentno službo. Je povečanje obremenitev sploh dopustno, če se na to ozremo z vidika zagotavljanja kakovostne in varne obravnave slehernega pacienta? Vodstvo sindikata Praktik.um, v katerega je včlanjena večina (80 odstotkov) slovenskih zdravnikov družinske medicine, je v odzivu na omenjeni javni poziv slovenskih intelektualcev, združenih v Zavezništvu za demokratično in pravično Slovenijo, odgovorilo tudi na ta vprašanja. V pojasnilih so ovrgli primerjave z razmerami v drugih državah – kot neresnične, nepopolne in zavajajoče.

Revolt

»Verjel sem, da bo politika služila narodu, ne sebi, dogaja pa se ravno obratno – in tako smo danes tam, kjer smo bili pred 30 leti«

V zdravniški sferi se je zgodila pomembna prelomnica. Konrad Kuštrin, zdravnik, specialist anesteziologije z reanimatologijo, je po sedmih polnih mandatih, strnjenih v 28 let vodenja sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, delo zdaj tudi formalno prepustil nasledniku. Že pred časom, ko je zbolel oziroma je, kot pravi, njegovemu »motorju, ki se sicer zna vrteti izjemno hitro, zmanjkalo bencina«, so njegovo poslanstvo začasno opravljali podpredsedniki sindikata. Zdaj pa tudi uradno vajeti Fidesa prevzema novoizvoljeni predsednik Damjan Polh iz izolske splošne bolnišnice, ki je s Kuštrinom tesno sodeloval že dolga leta. Kandidata za novega predsednika sindikata Fides sta bila sicer dva, a naloga, v kateri tudi v prihodnje ne bo manjkalo izzivov, je na današnji 29. letni (volilni) konferenci pripadla Damjanu Polhu, prav tako specialistu anesteziologije.

Ukrepi

Gorazd Kalan o otroški srčni kirurgiji: »Izničen je še tisti minimalni standard, ki smo ga z muko vzdrževali«

Kako nekdo, ki je bil dolga leta aktivno vpet v program otroške srčne kirurgije in bil tako neposredno seznanjen z vsemi odstopanji od strokovnosti in varnosti v sklopu te sicer izjemno sofisticirane dejavnosti ter bil med tistimi zdravniki, ki so se zaradi anomalij sklicevali na ugovor vesti, ko zdravljenje ni bilo več varno, danes vidi ta program? Program, za katerega vodstvo UKC Ljubljana zatrjuje, da je zdaj kakovosten in varen, da so odstopanja od strokovnih standardov sanirana in da ni nikakršnega razloga za skrb glede varnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, s čimer se je strinjal tudi minister za zdravje Samo Fakin, ko je odločil, da ta program ostane v sklopu ljubljanskega UKC. Kaj pravi mag. Gorazd Kalan, zdravnik, ki je bil od maja do decembra 2017 tudi vodja Centra za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami – dokler vlada ni razrešila tedanjega vodstva UKC in sprejela sklepa o ustanovitvi NIOSB, ki ga danes ni več?

Rak

»Zavedamo se, da po epidemiji prihaja bumerang, kajti bolnikov, ki jim bomo postavili diagnozo rak prostate, bo verjetno dvakrat več kot zdaj!«

Razlogov za nemalokrat (pre)pozno odkritje raka na prostati je veliko, skrivajo se tako v naravi te bolezni kot v sistemskih izzivih, med katerimi v tej veji medicine na Slovenskem prednjačita dva ključna, med seboj pogojena problema: nedopustno dolge čakalne dobe in izrazito pomanjkanje urologov. Ti so v razmerah, v kakršnih zdaj že skorajda dve leti deluje zdravstvo, zaskrbljeni na račun izpada drugih diagnoz, kajti zmogljivosti zdravstvenega varstva so v tem času usmerjene predvsem v obvladovanje koronavirusne bolezni. »Rak prostate je nemalokrat klinično nem, zato oboleli prve simptome bolezni zaznajo šele, ko je bolezen tako napredovala, da ni več ozdravljiva. Toda trenutno nas bistveno bolj skrbi to, da se je število diagnoz med epidemijo izrazito zmanjšalo – kajti zavedamo se, da se pojavnost raka na prostati v tem času ni zmanjšala,« opozarja asist. Simon Hawlina, ki kot specialist urologije dela v sklopu Kliničnega oddelka za urologijo ljubljanskega UKC.

Demenca

Novi obeti za zgodnje odkrivanje demence – s testiranjem do pravočasnega zdravljenja in upočasnitve nezadržnega brisanja jaza obolelega

Tveganje, da bo nekdo zbolel za demenco, boleznijo, ki ugaša spomin in zavedanje, obolelemu pa vedno bolj boleče onemogoča samostojnost, eksponentno narašča s staranjem – po 60. letu se pojavnost demence vsakih pet let podvoji. V starosti 80 let je tako verjetnost, da bo nekdo zbolel za to nevrodegenerativno boleznijo, že 20-odstotna. In demence bo v prihodnje vedno več, kajti demografska piramida naše družbe je že nekaj časa obrnjena na glavo; danes ima na Slovenskem demenco približno 35.000 posameznikov (na svetu 55.000.000), do sredine tega stoletja pa naj bi se število obolelih potrojilo. Zato so oči strokovne in laične javnosti uprte v obete na tem področju – tudi ali predvsem pri možnostih za zgodnje odkritje demence in pravočasni začetek zdravljenja, saj to vsaj omili oziroma upočasni kaskadno napredovanje bolezni in nezadržno brisanje jaza obolelega. Kaj v tem smislu prinaša nedavno predstavljeni projekt Pomni?

Podhranjenost

V Sloveniji niti en dializni center nima kliničnega dietetika, ki bi bolnika vodil mimo številnih, lahko tudi usodnih prehranskih pasti

Pravilna prehrana ni le nepogrešljiv element našega življenja, po zaslugi katerega lahko ohranjamo dobro počutje in zdravje, ampak je tudi pomemben sestavni del zdravljenja, kajti s pomočjo ustrezne razporeditve hranil je mogoče vplivati na potek bolezni in jo z doslednim upoštevanjem pravil, ki pa niso preprosta in predvsem ne enoznačna, tudi »obvladati«. Poglejmo dva zelo povedna primera – kronično ledvično bolezen in kronično vnetno črevesno bolezen.

Ukrepi

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Dedne bolezni

Odpiranje vrat novim načinom zdravljenja monogenskih bolezni: prvi malček na Slovenskem prejel gensko zdravilo za spinalno mišično atrofijo, ki bo v prihodnje pomagalo tudi drugim bolnikom z redkimi obolenji

Danes so v sklopu Pediatrične klinike Ljubljana zabeležili pomembno klinično prelomnico – z zdravljenjem enoletnega malčka s spinalno mišično atrofijo (SMA), prvega, ki je pri nas prejel nadomestno gensko terapijo. Še do nedavnega za to redko živčno-mišično obolenje zdravila ni bilo – bolniku je bila v pomoč edino fizioterapija, v oporo so mu bile opornice in drugi pripomočki, kakovost življenja obolelega ni bila dobra, bolezen je pomembno skrajšala tudi življenje, kajti že do 20. meseca starosti je umrlo kar 92 odstotkov otrok s SMA. Zdaj pa končno tudi v Sloveniji odpiramo vrata novi eri medicine – z začetkom zdravljenja z zdravili, ki vzročno odpravijo genske napake.

Ukrepi

Matej Beltram: »Stvari je treba postaviti na novo – in ne le še dodatno oživljati napol mrtvo truplo slovenskega zdravstva«

»Ureditev razmer v slovenskem zdravstvu je prevelik zalogaj za eno samo osebo. Toda če bo minister za zdravje Aleš Šabeder sprožil vsaj družbeni dialog o tem, kaj si v resnici želimo, bo naredil zelo veliko,« je prepričan mag. Matej Beltram, pronicljiv poznavalec in ocenjevalec razmer, v katerih deluje slovenski zdravstveni sistem, tudi zato, ker tako rekoč iz prve roke pozna vse ključne prvine tako slovenskega kot švicarskega zdravstva. Kakšna je torej prognoza za naše zdravstvo, o kateri je podrobneje spregovoril v intervjuju za zdravstveni portal?

Otroška srčna kirurgija

Brane Dobnikar: »V tem trenutku je nemogoče napovedati, kdaj bo inštitut za otroške srčne bolezni začel z delovanjem«

Brane Dobnikar je v ponedeljek, 18. junija, od prejšnje v. d. direktorice Aleksandre Stjepanović Vračar, ki je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni približno pol leta vodila tako rekoč v komunikacijski osami, uradno prevzel vodenje inštituta v nastajanju. Ta bo, ko bo zaživel v celoti, na najvišji možni strokovni ravni skrbel za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vendar za zdaj še ni jasno, kdaj bo inštitut dobil nujno potrebne kadrovske okrepitve, ki bodo omogočile kakovostno in varno zdravljenje srčkov – po zadnjih napovedih naj bi se to zgodilo v začetku julija, vendar se zdaj ta časovnica zamika proti avgustu ali celo septembru.

Hepatitis

Hepatitis C: Ste si pred leti ali desetletji dali narediti tetovažo? Imate težave nepojasnjenega izvora? Ne čakajte, da dobite odgovor v diagnozi rak na jetrih, ampak se testirajte, takoj!

Hepatitis C je prva kronična virusna bolezen, ki jo je danes mogoče povsem pozdraviti, medtem ko je hepatitis B v vsej dosedanji zgodovini medicine postal prva rakava bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem. A kljub izjemnim dosežkom znanosti obvladovanje hepatitisa še vedno ni niti približno optimalno – zaradi ljudi, ki so okuženi, pa tega sploh ne vedo. In tako so prepuščeni naravni gradaciji okužbe, ki sčasoma lahko povzroči nastanek raka na jetrih ali dokončno odpoved delovanja jeter. Toda usodne bolezenske zaplete je mogoče preprečiti – z zaščito, če ta ne deluje, pa s testiranjem in s takojšnjim začetkom zdravljenja.