Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«

Slovensko zdravstvo se spopada z resnimi problemi, ki jih v končni fazi občutijo predvsem bolniki. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine iz kranjskega zdravstvenega doma, ki jim je pred pol leta prekipelo zaradi sistemskih anomalij pa tudi zavoljo administrativne preobremenjenosti, saj se jim je ta v vse večji meri zajedala v čas za paciente, so z odpovedmi opozorili na nedopustno dogajanje in zahtevali konkretno ukrepanje politike ter plačnika, zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Neverjetno pa je, da so zaradi tega dejanja, ki ni imelo nič skupnega z zahtevami po boljšem plačilu ali z načrtovanjem privatizacije, postali tarča cunamija žaljivih komentarjev in odzivov iz neusahljivega vira spletne kloake, v kateri si duška dajejo posamezniki, ki jim pravzaprav niti ni mar, kaj je res in kaj ne. In kakšna je v tej zgodbi resnica?

Igor Muževič: »Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo«
Pred 15. septembrom, prelomnim datumom, ko se bodo zdravniki splošne oziroma družinske medicine po vsej Sloveniji odločali, kako še naprej prenašati breme, ki jim ga kljub kadrovski zdesetkanosti nalaga sistem, bolniki pa so na ta račun izpostavljeni okrnjeni, manj kakovostni in zagotovo ne celoviti obravnavi, je o tem v video intervjuju za Zdravstveniportal.si podrobneje spregovoril mag. Igor Muževič, ki ugotavlja, da bo družinska medicina na Slovenskem tudi v prihodnje najverjetneje prepuščena nadaljnjemu mučnemu razkrajanju. Foto: Diana Zajec

Dolgoletni status quo na področju družinske medicine ima že zdaj nedopustne posledice, ki se bodo le še stopnjevale. Kako bo v Sloveniji dolgoročno odmevalo dolgoletno neukrepanje – oziroma ukrepanje, kot si ga predstavlja in tudi udejanja politika? Kaj to pomeni za zavarovance oziroma paciente? O tem sva se pogovarjala z mag. Igorjem Muževičem, zdravnikom in predsednikom sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki v video intervjuju med drugim poudarja: »Upanje, da bodo odločevalci vendarle upoštevali pobude zdravnikov v smislu izboljšav, je izpuhtelo, kajti ukrepi so spet birokratski, z enoznačnim pomenom – finančno zadostiti zdravnikom. Tega pa zdravniki nikoli niso ne želeli in ne zahtevali! Zato dvomim, da se bo jeseni zgodilo kaj pretresljivega – nadaljevalo se bo mučno razkrajanje družinske medicine.«

Mag. Igor Muževič:

Ukrepi so spet birokratski, z enoznačnim pomenom – finančno zadostiti zdravnikom. Tega pa zdravniki nikoli niso ne želeli in ne zahtevali! Zato dvomim, da se bo jeseni zgodilo kaj pretresljivega – nadaljevalo se bo mučno razkrajanje družinske medicine.

Več o aktualnih problemih slovenskega zdravstva, ki jih v končni fazi najbolj boleče občutijo zavarovanci oziroma bolniki, v zgornjem video intervjuju.

Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine ugotavlja, da je politiki nemogoče dopovedati, kako nujne so spremembe v sistemu, zato Praktik.um ne načrtuje vroče jeseni. Po Muževičevi oceni to preprosto ne bi imelo smisla. 

»Sicer je res, da vlada sprejema anekse k splošnemu dogovoru v ritmu, kakršnega doslej še nikoli ni bilo. Prvi aneks je prinesel nekaj optimizma, drugi pa razočaranje, ker financiranje ni sledilo napovedanim ukrepom – približno dvakrat več denarja, kot bi ga potrebovali za financiranje ambulant, je vlada raje namenila za nagrajevanje preobremenjenih timov, medtem ko se to, kar so napovedovali z aneksom 1, ne uresničuje.« 

In tretji aneks, ki je v pripravi? »Tudi pri 3. aneksu, ki naj bi napovedal administrativne razbremenitve, ni veliko optimizma, zlasti zato, ker je minister za zdravje v javnosti kot administrativne razbremenitve omenjal bolj kot ne nepomembne stvari, med drugim elektronski bolniški list. O kakršnihkoli resnih razbremenitvah – da bi na primer po vzoru skandinavskih in zahodnoevropskih držav tudi pri nas omogočili, da se dvakrat na leto zaradi do tri dni trajajočega bolniškega staleža ni treba oglasiti pri zdravniku, ampak bi bil to dogovor med delavcem in delodajalcem – pa ni ne duha ne sluha,« opozarja sogovornik.

O kakršnihkoli resnih razbremenitvah – da bi na primer po vzoru skandinavskih in zahodnoevropskih držav tudi pri nas omogočili, da se dvakrat na leto zaradi do tri dni trajajočega bolniškega staleža ni treba oglasiti pri zdravniku, ampak bi bil to dogovor med delavcem in delodajalcem – ni ne duha ne sluha.

Ob tem dodaja, da se je z aneksi »začel dialog, ki bi lahko peljal v pravo smer, vendar se je izpridil«. Če bi ohranil nakazano smer, bi omogočili vir denarja za prihod novih zdravnikov, obstoječi zdravniki pa bi tako dobili upanje in lažje zdržali. Sčasoma bi se, kot ocenjuje Muževič, začelo povečevati zanimanje za družinsko medicino, nakar bi bilo treba »vpeljati kazalnike kakovosti – ne takšne, ki pomenijo samo obračanje številk, ampak take, ki v resnici prinašajo korist bolnikom«.

Začel se je dialog, ki bi lahko peljal v pravo smer, vendar se je izpridil.

Zdravnik splošne oziroma družinske medicine ima za pacienta na voljo v povprečju sedem minut. »V tem času se ne moremo niti dotakniti resničnih razlogov za bolezen, ne moremo proaktivno opazovati obolenj v nastajanju, ki bi jih lahko pravočasno odkrili, pripomogli k spremembi življenjskih navad in dolgoročno ogromno doprinesli k boljšemu zdravju pacientov. To potrjujejo tudi raziskave: dovolj časa za bolnika in dovolj dolgoročen odnos, ki se vzpostavi med zdravnikom in bolnikom, zmanjšuje umrljivost in znižuje celotne stroške zdravljenja za do 30 odstotkov. V Sloveniji se torej v tem kontekstu, glede na zdravstveni proračun, pogovarjava o več kot milijardi evrov prihranka!« opozarja Igor Muževič.

30

odstotkov nižji so celotni stroški zdravljenja v državah, kjer ima splošni oziroma družinski zdravnik na voljo dovolj časa za bolnika. Na ta račun bi Slovenija lahko sčasoma prihranila več kot milijardo evrov na leto.

Za celotno družinsko medicino se danes namenja nekaj nad 150 milijonov evrov, medtem ko bi dolgoročno za izboljšanje razmer, za naložbo v kakovostno in varno strokovno delo ter v ohranitev te pomembne veje medicine potrebovali še dodatnih 50 milijonov evrov – in posledično v možnost več kot milijarde evrov prihranka v zdravstveni blagajni. 

Ob tem sogovornik izpostavi: »Sploh pa se ne pogovarjamo o vplivu na produktivnost prebivalstva, znižanju deleža boleznin in posledičnemu dvigu deleža BDP. Z enoletnim podaljšanjem zdravega življenja prebivalstva bruto družbeni proizvod (BDP) naraste za približno 2,4 odstotka, kar je v primeru Slovenije spet več kot milijarda evrov. In Slovenija je danes med državami z najnižjo stopnjo zdravih let življenja ...«.

Z enoletnim podaljšanjem zdravega življenja prebivalstva BDP naraste za približno 2,4 odstotka, kar je v primeru Slovenije – ta je danes med državami z najnižjo stopnjo zdravih let življenja – več kot milijarda evrov. 

Kako torej doseči izboljšave v zdravstvenem sistemu, kako zagotoviti takšno delovno okolje, v katerem bo oskrba pacientov lahko res celovita? 

»Zdravstvo je zelo kompleksen sistem, v katerem se je različnih problemov treba lotiti na različnih oprijemališčih istočasno in zelo premišljeno. Vemo, kaj ne deluje – in vemo, kaj lahko naredimo, da bo prišlo do izboljšanja. To pa zahteva resne reforme, ki na žalost niso zapisane v koalicijski pogodbi. Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, pa se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo, kajti na tisoče mrtvih bolnikov je za politiko samo statistika. Če ubiješ človeka, greš v zapor, če 'ubiješ' na tisoče ljudi, pa je to politika in statistika.«

Vemo, kaj ne deluje – in vemo, kaj lahko naredimo, da bo prišlo do izboljšanja. To pa zahteva resne reforme, ki na žalost niso zapisane v koalicijski pogodbi.

V video intervjuju sva se dotaknila tudi številnih drugih perečih vprašanj, o katerih je sogovornik spregovoril brez dlake na jeziku (povezave):

Igor Muževič

Kaj se bo dogajalo po 15. septembru      

Nemogoče je napovedati, kaj se bo dogajalo. Sindikat po vseh poskusih dopovedovanja z argumenti in prepričevanja glede nujnosti sprememb v zadnjih sedmih letih preprosto ne vidi več smisla v pripravi kakršnihkoli akcij, zagotovo pa bo ogromno dogajanja na individualni ravni.

Igor Muževič

Usoda družinske medicine

Nadaljevalo se bo mučno razkrajanje družinske medicine.

Igor Muževič

Posledice težavnega komuniciranja z ZZZS

Predstavnikom ZZZS lahko pokažemo vazo, jim povemo, da je to vaza, vendar bodo rekli, da nimajo mandata za razpravljanje o vazi, ki jo vidijo kot slona – in tako bo ostalo. Prav nič drugače ni pri številkah.

Igor Muževič

Zakaj bolnik pri nas ne dobi pravočasnega zdravljenja

Civilizacijska pridobitev je, da nekdo, ki je bolan, pride k zdravniku pravočasno in brez doplačil, ne glede na socialno-ekonomski položaj. Tega ZZZS ne omogoča, bolnikom v Sloveniji ne omogoča pravočasnega zdravljenja.

Igor Muževič

Spregledovani recept za izboljšave v sistemu

Vemo, kaj lahko naredimo, da bo prišlo do izboljšanja. To pa zahteva resne reforme, ki na žalost niso zapisane v koalicijski pogodbi.

Igor Muževič

Politika, življenja bolnikov in statistika

Če je treba izbirati med življenji bolnikov in koalicijsko pogodbo, se politika vedno raje odloči za koalicijsko pogodbo, kajti na tisoče mrtvih bolnikov v letih (neukrepanja) je za politiko samo statistika. 

Igor Muževič

Kakovost in varnost na preizkušnji

Ko se bo začelo povečevati zanimanje za družinsko medicino, bo treba vpeljati kazalnike kakovosti – ne takšne, ki pomenijo samo obračanje številk, ampak take, ki v resnici prinašajo korist bolnikom.

Igor Muževič

Kakšna bo jesen v zdravstvu

Odpovedi zdravnikov družinske medicine in napovedovanje odpovedi so bile klic v sili, ne želja po večjem zaslužku ali privatizaciji! Kar 95 odstotkov članov sindikata je v anketi ocenilo, da je bil aneks št. 2 slaba rešitev, saj dodaten denar ne bo pripomogel k rešitvi težav osnovnega zdravstva.

Igor Muževič

Prihod tujih zdravnikov in dileme, povezane s tem

Problem jezika je načeloma premostljiv, vendar med tujimi zdravniki ni interesa, da bi prišli k nam.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



O problematiki družinske medicine, ki ni enoznačna, smo na zdravstvenem portalu podrobno pisali.

Objavljamo povezavo na tematski sklop 'družinska medicina' (35 člankov).

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.