»V Sloveniji 50 odstotkov ljudi, ki živijo z migreno, motnjo, ki človeka prizadene za vse življenje, nima diagnoze. Kako je to mogoče? Razlogov je več. Zelo veliko je, denimo, posameznikov, pri katerih napadi niso pogosti, saj se v povprečju pojavijo štirikrat na leto, zato se ne odločijo za posvet z zdravnikom in za zdravljenje. Po drugi strani je bila bolezen dolga leta prežeta s stigmo; marsikdo je še danes ne želi omenjati in se o tem tudi ne pogovori z osebnim zdravnikom ali z nevrologom. Delno pa je to povezano tudi s slabo ozaveščenostjo zdravnikov vseh profilov glede migrene, ki pa lahko izrazito vpliva na strokovne aktivnosti posameznika, zato ta nujno potrebuje strokovno pomoč,« je na novinarski konferenci o migreni poudaril asist. dr. Andrej Fabjan z Nevrološke klinike ljubljanskega UKC.

Ker kar 90 odstotkov ljudi z migreno takrat, ko imajo migrenski napad (pa tudi po njem), ni sposobnih, da bi delali, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) to nevrološko bolezen umešča na šesto mesto med obolenji, ki človeka najbolj onesposobijo za delo oziroma za aktivno življenje. Navsezadnje je migrena drugi vodilni nevrološki vzrok za prezgodnjo upokojitev. Samo stara celina na račun posledic migrene vsako leto izgubi več kot 100 milijard evrov.

Kaj pravzaprav je migrena, kako jo prepoznamo? Ta dedna možganska motnja, ki prizadene vse starostne skupine, ženske pogosteje kot moške, lahko tudi otroke (pri otrocih se praviloma kaže kot bolečina v trebuhu – tako imenovana trebušna migrena), se kaže s ponavljajočimi se napadi bolečin v glavi, ki so lahko zmerne ali zelo hude. 

Pri migreni se praviloma na levi ali desni strani glave pojavi utripajoča bolečina, ki jo lahko spremljajo slabost, bruhanje, izrazita preobčutljivost na svetlobo, zvoke in vonje. Migrenski napad nemalokrat spremljajo tudi motnje razpoloženja, depresivno počutje, motena koncentracija in utrujenost, vse skupaj pa povzroča resne psihične stiske in vpliva na poslabšanje kakovosti življenja, saj se to odvija v ritmu migrenskih intervalov.

Kot poudarja prof. dr. Patrizia Pozo Rosich, vodja klinične enote za glavobole in kranofacialne bolečine v univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni, ki vodi tudi raziskovalni laboratorij, v katerem proučujejo specifiko migren, je pri tej možganski bolezni, ki nikakor ni le glavobol, značilno, da migrenski napadi prihajajo v valovih. Napad lahko traja do tri dni, pri nekaterih posameznikih pa celo do sedem dni.

»Če ima nekdo, ki živi z migreno, po en napad na teden, mu ta bolezen vzame štiri leta življenja, saj je v tem času povsem onesposobljen. Če so napadi pogostejši, je število odvzetih let življenja bistveno večje. Zavedati se moramo, da gre za nevidno bolezen, ki pa je zelo omejujoča in v resnici tudi najbolj onesposabljajoča možganska bolezen,« pravi španska zdravnica. Pri tem omeni, da v njihovi državi migrena ni priznana kot kronična bolezen, ampak jo zdravstvi sistem umešča med težave, ki jih je mogoče obvladovati z jemanjem protibolečinskih zdravil.

Kako je pogled na obolelega z migreno še danes prežet s stigmo, pove primer njene 60-letne pacientke, ki je svojcem to, da je lezbijka, upala povedati šele po 40. letu, medtem ko si do danes nikomur drugemu kot svoji zdravnici ni upala zaupati, da je njeno življenje zaznamovano z nevrološko boleznijo – migreno.

In zdravljenje? Večina obolelih se še vedno odloča za samozdravljenje. To pravzaprav ni nič nenavadnega, če vemo, da so tem osebam, ki se jih je prijelo poimenovanje »migreniki«, dolgo pomagali s predpisovanjem tako imenovanih preventivnih zdravil, sicer namenjenih zdravljenju depresije, epilepsije in zniževanju visokega krvnega tlaka, ki jih spremljajo tudi stranski učinki. Ko so bolniki z migreno zaznali dodatne težave, nastale po zaslugi neželenih stranskih učinkov omenjenih zdravil, so praviloma prenehali s terapijo in se z migreno borili po svojih močeh.

Danes je, kot pravi dr. Fabjan, drugače. »Še vedno med najpomembnejšimi ukrepi ostaja izobraževanje, ozaveščanje bolnika o naravi migrene, pri kateri spremenjeni možgani različnih informacij ne morejo filtrirati tako kot zdravi, zato se je migrenske napade treba naučiti zaznati in pravočasno ukrepati. Zaradi tega je na tem področju tako pomembna tudi vloga referenčnih medicinskih sester; enako velja za združenja bolnikov, vendar pri nas takšnega društva nimamo. Po novem pa so na voljo tudi tarčna zdravila, s katerimi ciljamo neposredno na migreno; ta učinkovito zavirajo tako imenovani receptor CGRP, peptid, ki je prisoten pri številnih poteh patofiziologije migrene in igra ključno vlogo pri razvoju simptomov te bolezni.«

Predvsem pa je, kot dodaja dr. Fabjan, »nujno dobro vodenje bolnikov, ki je povezano tudi z ustrezno strukturo migrenskih centrov – področjem torej, ki v Sloveniji ni dobro urejeno.«

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.