Zdravila

Bo ZZZS breme vrtoglavih stroškov za inovativna zdravila in terapije, ki obolelim prinašajo novo upanje, delil s proizvajalci zdravil?

Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?

Članek

Ukrepi

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Članek

Rak

Če opažate trdovraten kašelj, ranice, ki se ne zacelijo, bulice, ki ne izginejo, drugačno presnovo ali nepojasnjeno hujšanje, ukrepajte – kajti pravočasna postavitev diagnoze rak ni prav nič manj pomembna kot boj proti COVID!

Rak danes praviloma ni več usodna bolezen, vendar mora biti diagnoza postavljena v čim zgodnejši fazi bolezni, ki ji mora slediti takojšnje zdravljenje, brez nedopustno dolgih čakalnih dob. Tudi pri tej diagnozi govorimo o epidemiji, kajti rak je eden najresnejših problemov sodobne družbe – oziroma bi lahko rekli, da je bil, do izbruha epidemije novega koronavirusa. Po podatkih registra raka je bilo namreč lani, med prvim valom COVID, v primerjavi z letom 2019 postavljenih za kar 30 odstotkov manj onkoloških diagnoz, zdaj, v podaljšanem drugem valu, je izpad manjši, a še vedno 10-odstotni. Posledice bodo resne.

Članek

Ukrepi

»Če želimo sproščati ukrepe stroge samoizolacije, bo spremljanje kontaktov okuženih nujno,« meni mag. Pia Vračko o ukrepu, ki ga je danes članicam predlagala tudi Evropska komisija

Pia Vračko iz Centra za zdravstveno varstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), specialistka javnega zdravja in magistra mednarodne ekonomije, je svetovalka evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pri načrtovanju ukrepov za obvladovanje COVID epidemije, od včeraj pa sodeluje tudi v strokovni skupini, v kateri pod vodstvom prof. dr. Bojane Beović snujejo ključne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Tovrstnih strokovnih izzivov še dolgo ne bo zmanjkalo, pa naj gre za nadgradnjo testiranja, za uvedbo serološkega testiranja ali za dosledno uporabo zaščitnih mask. Pogovarjali pa sva se predvsem o trenutno najbolj vroči temi – uporabi aplikacije za sledenje kontaktom okuženih; to je sogovornica ovrednotila kot strokovnjakinja s področja javnega zdravja, medtem ko sva oceno o splošnih razsežnostih in dilemah, ki jih poraja tak ukrep, prepustili ekspertom na drugih področjih delovanja družbe.

Članek

Javno naročanje

Zapiranje vrat korupciji na področju medicinskih pripomočkov in materialov

Je vlada z ukinitvijo novele zakona o javnem naročanju res naredila korak nazaj in tako ponovno odprla vrata korupciji in dogovorni ekonomiji dobaviteljev medicinskih pripomočkov in materialov na Slovenskem, kjer na račun monopola domačih distributerjev te plačujemo bistveno dražje kot, na primer, v Nemčiji ali Skandinaviji? Zdravniki, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za takšno ureditev zdravstvenega sistema, ki bi bolniku ne le na papirju, ampak tudi v resnici zagotavljala ažurno dostopnost do pravočasnih, celovitih, kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev, so prepričani, da je tako. Zato so ministrstvo za zdravje in vlado pozvali, naj bi novelo zakona zgolj dopolnili in poskrbeli za ustrezne pravne formulacije, saj bo Slovenija edino tako »končno stopila na pot transparentnega naročanja in normalnih evropskih cen medicinskega materiala in pripomočkov«.

Članek

Ukrepi

Hladen tuš za medicinske sestre, odzivi različni

Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.

Članek

Znanost

Zakaj je pristop slovenskih raziskovalcev v iskanju cepiva proti COVID-19 inovativen na svetovni ravni in ali bo država znala ta potencial vrednotiti?

Tudi slovenski znanstveniki so se angažirano vključili v iskanje cepiva za zaščito pred okužbami s koronavirusom SARS-Cov-2. Vodja raziskovalne ekipe Kemijskega inštituta prof. dr. Roman Jerala je ob predstavitvi rezultatov razvoja in predkliničnega testiranja cepiva proti COVID-19, za kar je inštitut porabil 10.000- do 100.000-krat manj denarja, kot so za tovrstne raziskave namenili v ZDA, na Kitajskem ali v Rusiji, poudaril, da so kot znanstveniki preprosto morali prispevati drobec h globalnim prizadevanjem, da bi svet čim hitreje rešili ene izmed največjih medicinskih katastrof v zadnjih 100 letih, ki bo do konca leta ugasnila že več kot 1.000.000 življenj.

Članek

Ukrepi

ZZZS versus Igor Muževič: »Novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«

Na ponedeljkov javni dopis mag. Igorja Muževiča, predsednika sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, v katerem je Muževič javno okrcal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), češ da je ta kot plačnik z uporabo napačne metodologije tako javnost kot ministra za zdravje zavajal glede obremenitev družinskih zdravnikov, se je danes odzvalo vodstvo zavoda. V odgovoru, opremljenem s podatki, uporabljenimi v analizi, sta generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj in Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj, zapisala, da so ti podatki verodostojni, zato nameravajo z aktivnostmi za posodobitev obračunskega modela za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu nadaljevati – v sodelovanju s stroko, kajti »novi obračunski model ni zavajajoč, nasprotno, pripomogel bo k ohranitvi in kakovostni nadgradnji odličnega sistema družinske medicine«.

Članek

Presejalni programi

Rak na prsih – diagnoza, ki so jo v desetih letih v sklopu Dore postavili več kot 2000 »zdravim« ženskam

Rak na prsih je najpogostejši rak, ki prizadene Slovenke. Če ga odkrijejo v zgodnji fazi, je ozdravljiv – seveda pa je odkrivanje (pred)rakavih sprememb, ko te še niso opazne, pogojeno s preiskavo. Z mamografijo, ki mora biti opravljena v skladu z zelo strogimi zahtevami glede kakovosti, varnosti in zanesljivosti; ta je od letos dalje dostopna po vsej Sloveniji, v sklopu nacionalnega presejalnega programa Dora, ki zagotavlja vrhunsko strokovnost in tudi takojšnje zdravljenje, kadar je to potrebno. Dora obeležuje 10-letnico delovanja.

Članek

Ukrepi

Revolt zdravnikov družinske medicine, ki ne zmorejo več zagotavljati kakovostnega in varnega dela, bo dolgo in močno odmeval

Revolt zdravnikov, ki delajo v osnovnem zdravstvu, predvsem zdravnikov družinske medicine, je odraz nevzdržnega stanja, v katerem so ti že vse predolgo primorani delovati. Razmere po Sloveniji niso povsod enake, vendar bistvenih odstopanj ni. Zdravniki, ki jih je premalo, so izgoreli in preutrujeni, še naprej poskušajo vzdrževati ravnotežje na tanki liniji, ki z zdravljenja vse drzneje briše predznak kakovosti in varnosti. V zadnjem času so na nevzdržne razmere, ki si jih ne zasluži nihče, ne bolniki in ne zdravstveni timi, samodejno, brez sindikalnega ozadja, znova glasno opozorili in spregovorili o nerazumljivih sistemskih prijemih, ki še dodatno otežujejo njihovo profesionalno delo. Na take pogoje, kot pravijo, nočejo več pristajati. Zdravnikom bodo v njihovem uporu v bran (znova) stopili tudi sindikati.

Članek

Respiratorne okužbe, gripa

Gripa in novi koronavirus – panika je odveč, previdnost pa je več kot nujna

Gripa je tu, kot vsako zimo; do njenega izbruha je prišlo približno teden dni prej kot ponavadi, vrhunec obolevnosti bo čez približno 14 dni. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, pa danes ni predstavila le aktualnih podatkov o zbolelih za gripo, ampak je podrobneje spregovorila tudi o razsežnostih novega »kitajskega« koronavirusa; ta se je z živali prenesel na ljudi, pri katerih od lanskega decembra povzroča bolezen z znaki, značilnimi za pljučnico: vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Prvi sum okužbe z novim koronavirusom pri nas je ovržen.

Članek

Organizacija

Ministrstvo za zdravje mora najprej potegniti zasilno zavoro in zaustaviti kadrovski beg, potem pa pospešeno urediti razmere v zdravstvu ter pacientom zagotoviti ažurno, kakovostno in varno obravnavo

»Bolniki pogosto opozarjamo, da bi zdravniki morali imeti boljše pogoje za delo, da je razbremenitev dela, ki se marsikje odvija kot za tekočim trakom, nujna. Zelo dobro se zavedamo, da bi zdravniki za posameznega bolnika morali imeti na voljo toliko časa, kot ga konkretni pacient potrebuje – vendar v praksi niti približno ni tako.« Čeprav je že tri leta ni več med nami, njene besede in misli še vedno odmevajo in ostajajo aktualne. Mojca Senčar, dolgoletna predsednica slovenskega združenja Europa Donna in neutrudna borka za pravice pacientov, ki bi morali imeti – ne glede na to, na katerem koncu Slovenije živijo – enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni ter za kakovostno, učinkovito, varno in celovito zdravljenje, bi bila aktualnih obetov na tem področju vesela. Na obzorju so namreč številne spremembe, med drugim ustanovitev zveze pacientov, ki bo paciente lahko zastopala še glasneje in odločneje. Eden od pomembnih korakov pa se je zgodil že v sklopu strokovnega dogajanja, povezanega z nizanjem dobrih praks na primarni ravni zdravstvenega varstva in z opozarjanjem na spremembe, ki so, da bi pacientom lahko zagotovili optimalno oskrbo, absolutno nujne.

Članek

Ukrepi

Kako bo z uveljavljanjem zdravstvenih pravic po brexitu?

Čeprav Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske od včeraj ni več članica EU, uveljavljanje zdravstvenih storitev tako z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja kot z evropskimi obrazci ostaja v veljavi do konca tega leta.

Članek

Redke bolezni

Od redkih do redko odkritih bolezni, od transtiretinske amiloidne kardiomiopatije do družinske hiperholesterolemije – iskanje ključa za čim prejšnjo postavitev diagnoze in začetek zdravljenja

Ste že slišali za sindrom takotsubo oziroma tako imenovano bolezen počenega srca? Sprožilec tega obolenja, ki se zdi kot srčni infarkt, saj so težave zelo podobne – bolečina, dušenje, zmanjšana zmogljivost –, je huda stresna situacija. In to je le ena od redkih bolezni, ki jih je sicer približno 7000, in le eno izmed resnih obolenj, ki prizadenejo srce in žilje; njihova pojavnost je tako redka, da je pot do njihove prepoznave, diagnoze in zdravljenja prepredena s številnimi ovirami. Na zdravstvenem portalu smo v naboru takšnih obolenj med drugim podrobno opisali transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo (ATTR-CM) pa tudi družinsko hiperholesterolemijo – ta gensko pogojena bolezen sicer ni redka, je pa izjemno redko diagnosticirana in predstavlja izjemno resno tveganje za aterosklerozo; diagnozo ima manj kot 10-odstotni delež obolelih.

Članek

Ukrepi

»Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu,« pravi Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, ustanove, ki je danes prejela državno odlikovanje

Rudi Dolšak, direktor Zdravstvenega doma Ljubljana, je v pogovoru za Zdravstveniportal.si poudaril, da odlikovanje za uspešno 50-letno delovanje tega največjega zdravstvenega doma v Sloveniji, ki s sedmimi enotami pokriva Ljubljano in okolico pa tudi mnogo širše področje, nima nobene neposredne povezave s stanjem v slovenskem zdravstvu v zadnjih desetih letih. Probleme, ki so izbruhnili v družinski medicini, je Dolšak razčlenil zelo kritično – na rovaš politike oziroma vseh, ki so, tako ali drugače, dolga leta odločali o usodi tega področja –, rekoč: »Z zdravstvom so se predolgo igrali – in posledice so tu.«

Članek

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Članek

Ukrepi

Sestanek o programu otroške srčne kirurgije prihodnji torek, odstopila prof. dr. Igor D. Gregorič in dr. Andrej Robida

Minister za zdravje Samo Fakin je na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo pred tremi tedni zagotovil, da bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa otroške srčne kirurgije sprejel v prvi polovici decembra. Napovedano srečanje z glavnimi akterji – vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) – bo res v predvidenem terminu, prihodnji torek, vendar se ga ne bosta udeležila ne prof. dr. Igor D. Gregorič ne dr. Andrej Robida, ki sta zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z reševanjem otroške srčne kirurgije na Slovenskem, odstopila.

Članek

Ukrepi

Zaposlenim v zdravstvu je danes zavrelo – obljubljenih dodatkov za nevarnost in dodatne obremenitve v času epidemije (za zdaj) ne bo

Ko sem videla dopis, ki ga je minister za zdravje Tomaž Gantar naslovil na vodstva vseh zdravstvenih domov in bolnišnic, se mi je zdelo najverjetneje, da je v javnosti zaokrožila nekoliko zapoznela, brez dvoma neokusna prvoaprilska šala – dokument je bil namreč podpisan 1. aprila. V zdravstvenih ustanovah so ga prejeli včeraj. Šok zaposlenih je precejšen in upravičen, kajti resorni minister vodstva zavodov poziva k zadržanju (tako pogosto in nedvoumno obljubljanega) izplačila dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 ter dodatkov za delo v posebnih razmerah.

Članek

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Članek

Javno naročanje

Bo za nekoruptivne cene medicinskega materiala in pripomočkov skrbel dr. Blaž Mrevlje?

Zdravniki, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za čim bolj celovito ureditev razmer v zdravstvu, vključno s preprečitvijo korupcije, so se nocoj odzvali na sprejetje novele zakona o javnem naročanju in to dejanje označili kot »prelomni dogodek na tem področju, saj zakon po desetletjih preplačevanja medicinskega materiala pomeni prvi korak k našemu približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije«.

Članek