Najbolj brano

Nevrodegenerativne bolezni

»Parkinsonova bolezen pušča polno sledi. Da imam to bolezen, sem spoznal zaradi tremorja rok ...,« je v osebni zgodbi o premagovanju te bolezni povedal Slavko Stošicki, vrhunski inženir in vsestranski umetnik

Slavko Stošicki je osebnost, ki v sebi skriva številna nasprotja – in ta so v sozvočju narekovala utrip njegovega življenja, obarvanega s številnimi izstopajočimi dosežki, najsi bo to na področju inženirstva ali umetnosti, poslovnega življenja ali posvečanja poeziji, glasbi in slikarstvu. To se je močno spremenilo pred osmimi leti, ko je izvedel, da ima parkinsonovo bolezen. V zavedanju, kako konkretne sledi pušča to obolenje na zdravju in počutju obolelega in njegovih bližnjih, se je odločil za korenite spremembe v življenju, v katerem danes mir in moč za ohranjanje zdravja najde predvsem v umetnosti, čeprav še naprej ostaja zvest strokovnemu perfekcionizmu.

Rak

Pri raku trebušne slinavke je treba spremeniti prognozo, kajti oboleli od odkritja bolezni v povprečju živijo manj kot pet mesecev! Poznate znake te bolezni?

Medtem ko raka na prsih danes velika večina bolnic premaga, je pri bistveno slabše poznanem raku – raku trebušne slinavke – prognoza povsem drugačna. Oboleli namreč po odkritju bolezni in začetku zdravljenja v povprečju živijo manj kot pet mesecev (4,6 meseca), medtem ko petletno preživetje beležijo pri zgolj petih odstotkih obolelih. In to je treba absolutno spremeniti, ob današnjem svetovnem dnevu ozaveščanja o raku trebušne slinavke poudarjajo v združenju za boj proti raku debelega črevesja in danke EuropaColon, ki zastopa tudi bolnike z rakom trebušne slinavke. Po njihovi oceni bi vsakdo med nami moral znati prepoznati znake, značilne za to bolezen: nepojasnjeno izgubljanje telesne teže, bolečina sredi hrbta ali trebuha (ali na obeh mestih), svetlo sivo blato, zelo temen urin in zlatenica, na novo nastala sladkorna bolezen.

Dobro je vedeti

Veste, kaj storiti po piku oziroma ugrizu strupene kače?

Sončni dnevi so najidealnejša priložnost, da se človek s potepom v naravi, v senci gozdov, otrese vsakodnevnega stresa, poskrbi za dobro počutje in preprosto uživa v lepotah, ki jih ima Slovenija v obilju. Planinarjenje, denimo, je tako rekoč zaščitna znamka slovenstva, ki tovrstnim navdušencem prinaša obilo užitkov, obenem pa je odlična izbira za vzdrževanje kondicije in ohranjanje zdravja. Toda tudi pri tem prostočasnem početju je treba vedeti, kako poskrbeti za svojo varnost pa tudi za varnost drugih. Veste, kako ukrepati, če nekoga »piči« oziroma ugrizne ena od strupenjač, gad ali modras?

Rak

Pri raku trebušne slinavke sta kljub aktualnim raziskovalskim izsledkom še vedno najpomembnejša čim zgodnejša postavitev diagnoze in takojšnji začetek zdravljenja

Pri diagnozi rak trebušne slinavke so obeti za uspešno zdravljenje in preživetje obolelega še vedno vse prej kot spodbudni, kajti podatki o tem se praktično že pol stoletja niso spremenili, pojavnost te bolezni pa se je v zadnjem desetletju podvojila. Tako pri nas raka trebušne slinavke na letni ravni odkrijejo pri več kot 400 bolnikih, ki pa od postavitve diagnoze, do katere praviloma pride šele tedaj, ko je bolezen že razširjena, v povprečju živijo le še šest mesecev. Med obolelimi je manj kot šest odstotkov takih, ki jim uspe preživeti pet let od postavitve diagnoze – v nasprotju s številnimi drugimi težkimi obolenji, pri katerih je znanost z novimi metodami zdravljenja dosegla ne le možnost ozdravitve ali zazdravitve, ampak obolelemu pravočasna diagnoza in takojšnji začetek zdravljenja omogočita življenje, ki bolezni navkljub lahko ostane kakovostno. Zdaj se tovrstni premiki blago nakazujejo tudi pri raku trebušne slinavke.

Rak

Ker četrtino primerov raka na modih oziroma raka testisov pri nas odkrijejo šele v napredovali fazi, društvo OnkoMan v sklopu meseca movembra moške še dodatno spodbuja k rednemu samopregledovanju

November je zdaj že tako rekoč tradicionalno posvečen skrbi za zdravje moških; v tem mesecu, tako imenovanem movembru, se vrstijo pozivi k čim boljši ozaveščenosti, preventivi in zgodnji prepoznavi bolezenskih znakov, ki jih moški še vedno vse prepogosto prezrejo in se ne odločijo za (pravočasni) posvet z osebnim zdravnikom in za nadaljnje ukrepanje, ki bi jim lahko prihranilo prenekatero grenko izkušnjo pri prebolevanju katerega od resnih rakavih obolenj. Tudi zato je letos mesec movember posvečen ozaveščanju o raku mod oziroma raku testisov.

Pediatrija

Na novorojenčka se prirojena okužba z virusom citomegalije, zaradi katere lahko ogluši, oslepi ali utrpi okvaro možganov, prenese med nosečnostjo – s prof. dr. Darjo Paro Panjan o pobudi za uvedbo presejalnega testiranja

Večina ljudi okužbo s citomegalovirusom (CMV) preboli z lahkoto, v obliki lažje viroze. Novorojenčkom, ki jih okužba ogrozi še pred rojstvom – na plod se namreč prenese prek placente oziroma posteljice –, pa prirojena citomegalovirusna okužba lahko povzroči nepopravljive posledice. Zaradi okvare možganov in živcev namreč pri malčku lahko pride do duševne zaostalosti, okvare vida ali (najpogosteje) okvare sluha ter posledično tudi do gluhosti. O aktualni pobudi pediatrov za uvedbo presejanja novorojenčkov, ki bi omogočilo čim zgodnejše odkritje prirojene okužbe z virusom citomegalije, sem se pogovarjala s prof. dr. Darjo Paro Panjan; dolgoletna predstojnica Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike Ljubljana je namreč svoj strokovni fokus usmerila prav v omenjeno področje.

Srce in žilje

Srčno popuščanje je še vedno pogosto spregledana diagnoza – če obstaja še tako majhen sum, ga lahko potrdi ali ovrže laboratorijska meritev markerja NT-proBNP

Srčno popuščanje je med srčno-žilnimi obolenji edino stanje, katerega pojavnost se povečuje; ker ne prizadene le srca, ampak tudi ostale organe, gre za tako imenovani bolezenski sindrom. Kljub dobrim možnostim zgodnje prepoznave srčnega popuščanja in učinkovitemu zdravljenju približno polovica obolelih še vedno vse predolgo ostane brez diagnoze. Pri posameznikih, ki zbolijo za posebno obliko tega bolezenskega sindroma – srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem –, pa je takšnih, pri katerih bolezen ostane neprepoznana in posledično tudi nezdravljena, kar 75 odstotkov.

Dedne bolezni

Spinalna mišična atrofija (SMA) in novi obeti pri zdravljenju: otroci s to boleznijo včasih niso živeli niti dve leti, danes lahko sami vstanejo, hodijo, celo plešejo ...

Včasih so otroci, ki so se rodili s spinalno mišično atrofijo (SMA), recesivno dedno živčno-mišično boleznijo, živeli manj kot dve leti. Niso mogli sedeti, se samostojno premikati, niso zmogli shoditi; bolezen je sčasoma prizadela tudi sposobnost požiranja, dihanja ... Danes na pediatrični kliniki obravnavajo malčke s to boleznijo, ki jim je zdravljenje povsem spremenilo tok življenja. Nekateri med njimi danes lahko stojijo, hodijo z oporo ali brez nje. Lahko celo plešejo. Zgodbe, s katerimi so bila zaznamovana življenja teh otrok, se danes pišejo na novo, bistveno bolj optimistično, spodbudno in upanja polno. Podobno je tudi pri odraslih bolnikih, pri katerih je možnost zdravljenja izboljšala njihovo stanje in pomembno spremenila naravni potek bolezni. Upanja je veliko, izzivov nič manj. To, kar se pri zdravem človeku zdi nekaj povsem običajnega, se pri obolelih s SMA zdi kot uresničitev sanj.

Nevrodegenerativne bolezni

Parkinsonova bolezen: »Nevrorehabilitacijo bi v vseh fazah bolezni potrebovali prav vsi bolniki – in na tem področju v Sloveniji zelo zelo zaostajamo!«

Parkinsonova bolezen, druga najpogostejša degenerativna motnja osrednjega živčevja, je v porastu, kajti danes je pri tem nevrološkem stanju zaznano najhitrejše povečevanje števila diagnoz. Bolezen ni ozdravljiva, vendar je njeno slejkoprej neizogibno napredovanje mogoče upočasnjevati s pravilnimi in pravočasnimi nevrorehabilitacijskimi prijemi ter tako obolelim omogočiti bistveno kakovostnejše življenje. Problem pa je, kot nasploh v zdravstvu, z dostopnostjo do tovrstnih storitev, med drugim do kontrolnih pregledov, ki bi morali na voljo bistveno pogosteje. Zato predstavniki nevrološke stroke vedno znova opozarjajo na stanje, ki ga je treba izboljšati. Oboleli in njihovi svojci pa ne ostajajo polno aktivni le v boju z boleznijo, ki ji zlepa ne prepustijo vajeti, s katerimi bi ta usmerjala njihovo življenje, ampak z argumenti in poglobljenim strokovnim védenjem, ki ga premorejo, odločevalce opozarjajo na nujnost sprejetja sistemske regulative na tem področju. Kajti le tako bo Slovenija pri celoviti obravnavi bolnikov s parkinsonovo boleznijo in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami nadoknadila zaostanek na račun sistemskih nedorečenosti in neurejenosti, ki obolelim jemljejo upanje za pravočasno in celovito strokovno pomoč.

Bolezni dihal

Kronična obstruktivna pljučna bolezen: naj vam ne krade diha, naredite test pljučne funkcije!

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.

Skrb za čisto okolje

(So)sežigalnica Salonita Anhovo ne povzroča le okoljske katastrofe, ampak dobesedno ubija tamkajšnje prebivalstvo – zato apel zdravnikov proti zakonsko dopuščenemu umiranju na obroke

Čeprav je (na splošno gledano) življenje v Sloveniji privilegij, vsaj kar se tiče tega, v kako lepem in raznolikem okolju bivamo, pa je po drugi strani odnos države do okolja in do prebivalstva nevzdržno mačehovski. To potrjuje tudi veljavna zakonodaja, ki z zelo blagimi omejitvami industriji dopušča nedopustno onesnaževanje okolja in uničevanje zdravja. Konkreten primer je Salonit Anhovo, kjer so do leta 1996 proizvajali azbest-cementne izdelke, medtem ko zadnjih 18 let deluje kot cementarna z dovoljenjem za sežiganje in sosežiganje odpadkov, tudi nevarnih, ki jih podjetje v pretežnem deležu uvaža iz Italije in Avstrije. Posledice so katastrofalne: na tem območju Slovenije zaradi enormnega onesnaževanja okolja in posledičnih obolenj, pa naj gre za mezoteliom ali za pljučni rak, za rake drugih organov, azbestozo ali za plevralne plake, dokazano ugasne največ življenj. To potrjujejo tudi v nadaljevanju članka objavljeni podatki.

Dobro je vedeti

Ukrepanje po ugrizu strupenjače mora biti hitro. Bi (si) znali pravilno pomagati?

Kljub temu, da je ugriz strupenjače lahko usoden, pri nas že desetletja ni prišlo do smrti zaradi zastrupitve po takšnem bližnjem srečanju z gadom ali modrasom. Da bo tako tudi v prihodnje, velja v naravi upoštevati osnovna pravila glede obnašanja do živali, ki imajo tam svoj življenjski prostor. Kar se tiče kač, je pravilo preprosto – gledanje pod noge in skrbno opazovanje dogajanja v bližini kraja, kjer se sprehajamo, počivamo, se igramo z otroci, nabiramo gozdne jagode, borovnice, cvetice ... Tudi kače se praviloma umaknejo. Toda včasih se stvari odvrtijo povsem nepredvidljivo, zato je kljub vsemu dobro vedeti, kako pomagati sebi ali nekomu drugemu po ugrizu strupene kače.

Reforma

Prof. dr. Marko Noč, vrhunski zdravnik in raziskovalec, zagovornik dobrobiti bolnikov in vztrajni žvižgač, ki opozarja na nujnost izboljšav v zdravstvu in na odpravo korupcije – od danes pa tudi prejemnik državnega odličja

Prof. dr. Marko Noč, ki si brez dvoma zasluži poimenovanje srčni zdravnik, je danes prejel državno odlikovanje. Red za zasluge mu pritiče tako zaradi vrhunskih dosežkov pri poglobljenem strokovnem in znanstveno-raziskovalnem delu, ki se mu posveča v sklopu svojega zdravniškega poslanstva, usmerjenega v reševanje življenj kritično bolnih srčnih bolnikov – pa tudi zavoljo odkrite in pogumne, konstruktivno-kritične odzivnosti na anomalije v delovanju, organizaciji in financiranju slovenskega zdravstvenega sistema, s katero je med drugim pripomogel k pomembnemu znižanju pretiranih, koruptivno pogojenih cen zdravstvene opreme in pripomočkov.

Čakalne dobe

»Ko dobite diagnozo rak trebušne slinavke, celotno dokumentacijo pošljite na onkološki inštitut. Bodite uporni, vztrajajte – kajti to je vaša pravica!«

Rak trebušne slinavke je diagnoza z eno izmed najmanj obetavnih prognoz, zato je v zadnjih letih združenje Europacolon poskušalo prodreti v vse pore slovenske družbe – da bi znaki, po katerih je to bolezen mogoče prepoznati tako zgodaj, da je zdravljenje še lahko učinkovito, postali čim bolj prepoznavni, nasploh med ljudmi pa tudi v strokovnih, zdravstveno-medicinskih krogih. Ivka Glas, predsednica združenja, ki zagotavlja vsestransko pomoč bolnikom z raki prebavil, je s sodelavci pomagala orati ledino na tem področju; pa ne le to, z aktivnim angažmajem so v obdobju pandemije priskočili na pomoč prenekateremu obolelemu in njegovim svojcem, da ti ne bi postali del »kolateralne škode« obdobja COVID-19. Zgodb je veliko, tudi tragičnih. Eno od njih, ki bo, upajmo, kljub številnim sistemskim kratkim stikom vendarle v najkrajšem možnem času dobila dober epilog, predstavljamo tudi v tem članku.

Reforma

»Če do sprememb v javnem zdravstvu, ki so nujne, ne bo prišlo po regulatorni poti, se bodo te zgodile po naravni poti – tega pa se bojimo, kajti v tem primeru bomo stopili na pot balkanizacije zdravstva«

»Veliko let smo že priča temu, da se vse anomalije oziroma slabosti zdravstvenega sistema prikazuje kot posledico slabega dela zdravnikov – zato smo postali strelovod, ki ga ljudje krivijo za to, da sistem ne dela,« ugotavlja družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan, ki v sklopu zdravstvenega doma v Novi Gorici kot domska zdravnica skrbi za varovance dveh domov za starejše, v Podsabotinu in v Novi Gorici. Tudi sama že dolgo opozarja na hibe sistema, ki vplivajo na prekratko in premalo celovito obravnavo v ambulanti družinske medicine pa tudi na podaljševanje čakalnih vrst, zato ob družbeni klimi, ki smo ji priča v kontekstu zdaj že osmi teden trajajoče zdravniške stavke, poudarja: »Tudi če bi v našem zdravstvenem sistemu zamenjali vse zdravnike, od prvega do zadnjega, in pripeljali neke druge, idealne zdravnike, ki ne bi imeli človeških slabosti, ampak samo človeške kreposti, ta zdravstveni sistem ne bi deloval niti za kanec bolje, kot dela zdaj.«

Bolezni dihal

Zaščita imunskega sistema z D vitaminom pri diagnozi sarkoidoza da ali ne? – osebna zgodba

Da bi najbolj ranljive, zlasti tiste, ki jim že sicer primanjkuje vitamina D, izpostavljeni pa so tudi večjemu tveganju za težji potek in slab izid bolezni COVID, zaščitili pred okužbami z novim koronavirusom, pri tistih, ki bi zboleli, pa ublažili potek obolenja, so pred mesecem dni štirje slovenski strokovnjaki – prof. dr. Marija Pfeifer (endokrinologinja), asist. Darko Siuka (gastroenterolog), prof. dr. Alojz Ihan (mikrobiolog in imunolog) in prof. dr. Igor Pravst (nutricionist) – pripravili priporočila za nadomeščanje vitamina D v obliki holekalciferola. Priporočila, namenjena stroki (zdravnikom, ki delajo na različnih ravneh zdravstvene dejavnosti in v domovih za starejše, lekarniškim farmacevtom ...), so v zdajšnjih razmerah dobra podpora pri zmanjševanju bremena epidemije. V javnosti pa v povezavi z jemanjem vitamin D vznika veliko dilem, zlasti glede smotrnosti oziroma v določenih primerih dopustnosti jemanja in ustreznih odmerkov, pacienti pa pri iskanju konkretnega strokovnega nasveta pri osebnem oziroma lečečem zdravniku nemalokrat naletijo na ovire in kratke stike.

Kožne bolezni

»Če psoriaza ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj ...«

Bolezen, ki jo poznamo kot luskavico ali psoriazo, je v resnici dokaj pogosta, pravzaprav je ena najpogostejših kožnih bolezni, čeprav število bolnikov z že postavljeno diagnozo tega morda ne potrjuje. Veliko obolelih prve znake te bolezni, ki niso preveč moteči, saj se pojavijo na skritih kotičkih človekovega največjega organa – kože, preprosto prezre, pogosto tudi v prepričanju, da gre za prehodno težavo, ki bo slejkoprej izzvenela. Da ni tako, opozarja prof. dr. Tomaž Lunder, specialist dermatologije z Dermatovenerološke klinike ljubljanskega UKC, ki poudarja, da pri psoriazi, če ta ni ustrezno zdravljena, v organizmu svojo pot skrivaj nemoteno nadaljuje proces drugih obolenj, pri katerih je pravočasno ukrepanje vitalnega pomena.

Nevrodegenerativne bolezni

Kako pri tako kompleksnem problemu, kot je parkinsonova bolezen, sestaviti vse koščke sestavljanke?

Parkinsonova bolezen, napredujoče nevrodegenerativno obolenje možganov, se kaže z zelo različnimi obrazi in lahko zelo dolgo ostane neprepoznano, zlasti v takih primerih, ko se pred pojavom tresavice (tremorjem) ali upočasnjenosti gibov oboleli lahko tudi več let spopada z različnimi nemotoričnimi simptomi. Bolniki, ki imajo, denimo, bolečine v sklepih ali v prsih, motnje pri uriniranju (pri moških se pojavijo tudi erektilne motnje), napade tesnobe, so depresivni, imajo težave s prebavo (zaprtje), moten spanec (neprijetne sanje, bolnik med spanjem kriči, brca), pomoč praviloma iščejo pri številnih drugih specialistih, le pri nevrologih ne. A prav navedeni znaki izrazito vplivajo na to, kam se bo nagnila diagnostična tehtnica.

Cepljenje

Zakaj so meningokokne okužbe nočna mora vsakega pediatra?

Invazivno meningokokno okužbo, ki najbolj ogroža dojenčke, mlajše od enega leta, je težko prepoznati, kar potrjuje tudi tragična izkušnja slovenjgraške družine. Mamica Anja in očka Matej sta zdaj javno spregovorila o tragični zgodbi, ki je zaznamovala njuni življenji, o težki preizkušnji, v kateri je meningokokni meningitis v manj kot 24 urah ugasnil življenje njunega dve leti starega Aneja. Bilo je pred štirimi leti, sredi avgusta, čeprav je poleti pojavnost te hude bolezni s hitrim in agresivnim potekom redka.

Zdrava izbira

Ni jedi, ki je ne bi smeli pogrevati – to velja tudi za špinačo, gobe ali krompir, seveda pa moramo upoštevati prehranska priporočila, da se izognemo zastrupitvi

Priznam, doslej nisem vedela, da je »prepoved« pogrevanja jedi, v katerih so gobe, v resnici mit. Gob, pa naj bodo še taka specialiteta, marsikdaj tudi rariteta, ki razveseljuje med nabiranjem, pri pripravi spodbuja preizkušanje vedno novih receptov in boža brbončice med jedjo, marsikdo ne prenese – pa tudi presnovnemu sistemu gurmanov, ki uživajo v njihovih raznolikih okusih, lahko ponagajajo. Zato velja, da je gobe treba uživati v manjših količinah, bolj kot dodatek jedem. Če pa je količina jedi, ki smo ji dodali gobe, prevelika, hrane ni treba zavreči, ampak jo moramo – kot poudarjajo nutricionisti – pravilno shraniti, pred uživanjem pa jo pogreti na dovolj visoki temperaturi, da ne bi prišlo do razmnoževanja mikroorganizmov, tvorbe njihovih toksinov in posledično do zastrupitve.