Zanimivo bi bili izvedeti, koliko ljudi v resnici verjame, da je minister za zdravje Samo Fakin odstopil zaradi bolezni, po kateri je menda, vsaj tako je bilo zapisano v včerajšnjem skopem, a po drugi strani zelo prozornem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje, prepočasi okreval.
Jules Verne je z romanom V osemdesetih dneh okoli sveta ustvaril pomembno delo, eno od mnogih, s katerimi je kot pionir leposlovnega znanstveno-fantastičnega žanra »pretresal« svoj čas z vizionarskimi napovedmi številnih dosežkov človeštva. Vzporednica z aktualnim dogajanjem je le hipni preblisk, zaznamovan z 80-dnevnim dogajanjem. Pa vendar – točno toliko je Slovenija potrebovala za premaganje epidemije novega koronavirusa, globalnega zdravstvenega izziva, s katerim se je človeštvo srečalo prvič v svojem obstoju. Z neznanko, ki je le streljaj od Slovenije ugasnila morje življenj, medtem ko smo se ji pri nas celovito postavili po robu. Tako hitro, da Slovencem, k sreči, njene usodnosti ni bilo treba občutiti v najbolj boleči obliki.
Predsednik vlade Marjan Šarec je na današnji izredni seji državnega zbora poslance seznanil z odstopom ministra za zdravje Sama Fakina (s čimer se je Fakinova funkcija tudi de facto končala) in z odločitvijo, da bo začasno ta resor vodil sam.
Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?
Da so čakalne dobe ahilova peta slovenskega zdravstva, ki je po COVID epidemiji presegla tako rekoč vse meje dopustnega, potrjujejo številne osebne izkušnje. Vrata ordinacij so prepogosto še vedno vse preveč tesno zaprta. Številni »primeri« utegnejo (p)ostati del nezabeležene statistike, ki nima nič skupnega z udejanjanjem pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja.
Danes med 10. in 16. uro bodo lekarne po Sloveniji zaprte. Za nujne primere bodo na voljo le posamezne dežurne enote, ki bodo delovale po nedeljskem režimu – to pomeni, da bo v lekarni mogoče dvigniti le zdravila na recept, predpisana 16. februarja, in zdravila z oznako »nujno«. Bolniki oziroma zavarovanci pa bodo v času stavke zaposlenih v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva, med katerimi so tudi lekarniški farmacevti, v lekarni lahko prejeli le po eno zdravilo brez recepta za blaženje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature. V zdravstvenih domovih in bolnišnicah bodo zagotavljali nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo; (posebni) socialno-varstveni zavodi bodo delovali kot ob nedeljah; v zavodih za usposabljanje in v varstveno-delovnih centrih bodo med stavko opustili vse nenujne storitve; centri za socialno delo pa bodo zagotavljali le nujno prvo socialno pomoč, medtem ko se bo pri pomoči družini na domu izvajal celoten nabor storitev.
Ste že slišali za sindrom takotsubo oziroma tako imenovano bolezen počenega srca? Sprožilec tega obolenja, ki se zdi kot srčni infarkt, saj so težave zelo podobne – bolečina, dušenje, zmanjšana zmogljivost –, je huda stresna situacija. In to je le ena od redkih bolezni, ki jih je sicer približno 7000, in le eno izmed resnih obolenj, ki prizadenejo srce in žilje; njihova pojavnost je tako redka, da je pot do njihove prepoznave, diagnoze in zdravljenja prepredena s številnimi ovirami. Na zdravstvenem portalu smo v naboru takšnih obolenj med drugim podrobno opisali transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo (ATTR-CM) pa tudi družinsko hiperholesterolemijo – ta gensko pogojena bolezen sicer ni redka, je pa izjemno redko diagnosticirana in predstavlja izjemno resno tveganje za aterosklerozo; diagnozo ima manj kot 10-odstotni delež obolelih.
Kuga našega časa, pandemija novega koronavirusa, pomeni resno grožnjo človeštvu, opozarja vrh slovenske medicinske stroke. Zakaj? Problema ne predstavljajo le resni zapleti, do katerih lahko pride med prebolevanjem te bolezni, ampak tudi pečat, ki ga to obolenje pusti na organizmu po ozdravitvi in se pokaže z zamikom, pa naj bo to okvara srčne mišice ali pljuč – ali, denimo, nastanek krvnih strdkov. Pri posameznikih, ki so preboleli COVID-19, se, denimo, pojavnost možganske kapi, nastale zaradi strdkov, poveča kar za trikrat. Po drugi strani pa se v javnosti in na družbenih omrežjih kot bistveno drugačni »virus« širijo razprave o teorijah zarote, ki omalovažujejo resnost te bolezni, zato so zdravniki opozorili na ključne zmote, zavajanja in tudi laži, s katerimi naj bi posamezniki ali interesne skupine poskušali ovreči smiselnost zaščitnih ukrepov.
Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.
Podatki za Slovenijo, strnjeni tudi v nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na visoko stopnjo ranljivosti med slovenskimi otroci in mladostniki. Med drugim se je pokazalo, da je med vzroki smrti v starostnih skupinah med 15 in 29 let ter med 30 in 49 let na prvem mestu avtoagresivno vedenje – v prvi starostni skupini gre pogosto za posledice samopoškodbenega vedenja, medtem ko je v drugi skupini med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor.
Kaj narediti, če zagori v industrijskem obratu, pri čemer nikakor ne nastane le materialna škoda, ampak je ogroženo tudi zdravje okoliškega prebivalstva? To že tako ali tako z lastnim zdravjem in počutjem »plačuje« tihi, nikoli evidentirani davek na industrijske izpuste, ob takšni nesreči pa se izpostavljenost nevarnim snovem še dodatno potencira. Poglejmo zadnji primer, požar v Podskrajniku, kjer je v Fragmatu, podjetju, v katerem so izdelovali izolacijski material, zagorelo sinoči; ogenj je najprej zajel glavni stroj v proizvodnem obratu, nakar se je požar razširil še na skladišče. Na bližnjem Rakeku so evakuirali bencinsko črpalko, tamkajšnjem prebivalcem pa sporočili, naj se zadržujejo doma, v zaprtih prostorih.
»Zdravnice in zdravniki smo vestni in odgovorni pri opravljanju svojega dela – ne glede na to, kje in kako svoje delo opravljamo. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino,« so v sinočnjem odzivu na sramotni izpad poslanca Levice Mihe Kordiša zapisali zdravniki Erik Brecelj, Marko Noč, Krištof Zevnik, Gorazd Kalan, Matej Beltram, Matija Kališnik, Matija Krkovič, Samo Vesel, Blaž Mrevlje, Igor Muževič, Simon Podnar in Andrej Vranič, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za ključne izboljšave v slovenskem zdravstvu. Kordiš je v sklopu obravnave petega protikoronskega paketa namreč zdravnice in zdravnike, ki ne delajo v sklopu javnega zdravstva, označil za mazače; omenjena dvanajsterica zdravnikov izjavo ostro obsoja ter pričakuje in zahteva ukrepanje.
V sedmih statističnih regijah – Gorenjski, Koroški, Osrednjeslovenski, Zasavski, Savinjski, Posavski in v jugovzhodni Sloveniji – bodo od petka dalje v veljavi strožji ukrepi za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom. Gre za trenutno najbolj prizadeta območja Slovenije, kjer v drugem valu širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 te strmo naraščajo. Da bi jih obvladali, se do zdaj veljavnim zaščitnim ukrepom pridružuje tudi obvezno nošenje mask na prostem, omejitev gibanja med regijami, začasna pripoved vseh zbiranj in prireditev nad deset oseb ter omejitev nekaterih storitvenih dejavnosti in določenih športnih aktivnosti.
Trije meseci minevajo, odkar je Samo Fakin na pobudo predsednika vlade predčasno zapustil mesto ministra za zdravje, vodenje tega resorja pa je prevzel Aleš Šabeder, dotedanji generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. V tem času se je v zdravstveni sferi zgodilo veliko stvari, vendar ključni problemi v zdravstvu še vedno niso rešeni, poleg starih pa vznikajo vedno nove dileme. Kako na aktualne razmere gleda bivši minister za zdravje Samo Fakin? V pogovoru z njim smo se najprej dotaknili aktualne novele tobačnega zakona, vzorčnega primera dopuščanega lobiranja proti zdravju, ki pa se odgovornim na državni ravni očitno ne zdi vprašljivo, saj zoper ravnanje 38 poslancev državnega zbora nihče ni povzdignil glasu – z izjemo komisije za preprečevanje korupcije in združenj civilne družbe.
Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«
Zmagali so razum, poštenost in etika, vrline, ki se v najrazličnejših proporcih delovanja politike vse prehitro in vse prepogosto izgubijo neznano kam. Toda danes, na nujni seji odbora za zdravstvo, je bilo jasno videti, da je poslance predvsem – sram. Sramovala se je večina tistih, ki so podpisali predlog novele tobačnega zakona, dokumenta, ki (jim) ga je iz ozadja narekovala tobačna industrija in o katerem so danes odločali. Sramovali pa so se tudi oni drugi, ki se zavedajo, zakaj so člani odbora za zdravstvo – da bi s spodbujanjem učinkovitih zakonodajnih rešitev in smiselnih ukrepov, ki morajo biti napisani v dobro ljudi, po svojih najboljših močeh poskušali slovenstvu omogočiti čim bolj zdravo življenje.
Posledice pandemije novega koronavirusa bodo občutili vsi bolniki, ne le tisti, ki so in še bodo zboleli za COVID-19, zaradi katerega zdravljenje v bolnišnici trenutno potrebuje že 660 obolelih, 112 jih je na intenzivni terapiji, 67 obolelih potrebuje zdravljenje z respiratorjem. Okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 namreč še vedno, kljub zdaj že kar dolgotrajnemu uvidu znanosti v ta medicinsko-epidemiološki fenomen, ki je presenetil ves svet in celotno sodobno civilizacijo, preplavljajo družbo, zato je zdravstvo prednostno usmerjeno v zagotavljanje zmogljivosti za priliv okuženih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Razmere so drugačne, neprimerljive s pogoji za delo v zdravstvu, ki smo jim bili priča še pred letom dni, pa že takrat niso bili optimalni – in puščajo pečat na vseh področjih, pri vseh bolnikih, tudi tistih, ki imajo težave zaradi drugih obolenj, ki so prav tako napredujoča in ogrožujoča, zato zahtevajo takojšnje in celovito ukrepanje.
Bo UKC Ljubljana postal prelomni preizkusni kamen zdravstvene politike, ki bo nakazal nadaljnjo pot delovanja in ukrepanja v zdravstvu: bodisi celovito in radikalno reformo, ki jo bodo spremljale brezkompromisne nezaupnice vodstvom slabo poslujočih, globoko v rdeče številke potopljenih zdravstvenih mastodontov, bodisi odstop resornega ministra? Takšna možnost je bila nedvoumno nakazana na zadnji novinarski konferenci ministr(stv)a za zdravje, na kateri je beseda tekla skorajda o vseh aktualijah organizacijsko in logistično načetega sistema zdravstvenega varstva in v njem zaposlenih, ki praktično ne zmorejo biti več kos vsem izzivom, nakopičenim na račun dolgoletne anemičnosti, najsi bo to v smislu neukrepanja ali pa slabega ukrepanja (ne)odgovornih. Obojega se je nabralo veliko preveč, prek vsake razumne mere. Zdaj so napovedani novi, sistematično začrtani ukrepi. Kakšen pa bo njihov izplen?
Kaskadno odhajanje zdravnikov iz treh služb, ki v UKC Ljubljana sodelujejo pri zdravljenju otrok s prirojenimi srčnimi obolenji in predstavljajo multidisciplinarni temelj za izvajanje programa otroške srčne kirurgije, v javnosti, predvsem pa med starši bolnih otrok, povzroča vse večjo zaskrbljenost.
Edina možnost za utirjanje poti v smeri normalizacije življenja, ki ga je drugi val epidemije novega koronavirusa pri nas postavil pred resne preizkušnje, je po oceni ministra za zdravje Tomaža Gantarja ponovno začasno sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki so v spomladanskem času življenje v Sloveniji za nekaj časa ustavili. Tokratni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo vsakršno zbiranje, bodo trajali dva tedna, veljati pa začnejo opolnoči.