Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Podatki za Slovenijo, strnjeni tudi v nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), opozarjajo na visoko stopnjo ranljivosti med slovenskimi otroci in mladostniki. Med drugim se je pokazalo, da je med vzroki smrti v starostnih skupinah med 15 in 29 let ter med 30 in 49 let na prvem mestu avtoagresivno vedenje – v prvi starostni skupini gre pogosto za posledice samopoškodbenega vedenja, medtem ko je v drugi skupini med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor.

Naj osebna stiska ne ostane preslišana in spregledana, zamolčana in zatajevana – pomagamo lahko vsi!

Na tem področju se skriva velik izziv za družbo, ki bi morala narediti veliko več za pravočasno prepoznavo stisk in za preventivno ukrepanje ter posledično obvarovanje življenj, ki ugašajo veliko veliko prezgodaj, pri čemer se za ta zadnji korak v življenju moški odločajo štirikrat pogosteje kot ženske. 

Današnji svetovni dan preprečevanja samomora je le še ena od priložnosti za opozarjanje, kako nujna je tovrstna preventiva, v zdajšnjem obdobju navsezadnje tudi zaradi stisk, ki jih poraja nova nepredvidljiva resničnost, v kateri živimo že dobrega pol leta. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo namreč opozarjajo, da se utegnejo nekatere duševne motnje, na primer posttravmatska stresna motnja in depresija, pokazati šele potem, ko bo konec valovanja epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 oziroma družbene krize, povezane s COVID-19. 

Jasno je, da mora Slovenija nujno in pospešeno zagotoviti celovite spremembe v sklopu programov duševnega zdravja, namenjenih tako otrokom in mladostnikom kot tudi odraslim. Na to opozarja tudi Matej Košir, ki vodi mrežo Preventivna platforma ter inštitut za raziskave in razvoj Utrip: »Takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih so nujne. Še posebej je to pomembno v obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.«

Tako so, denimo, pedopsihiatri med epidemijo novega koronavirusa obravnavali manj novih primerov – a pri posameznih otrocih in mladostnikih, ki so dobili njihovo strokovno pomoč, so bile težave resnejše in problemi večji.

Matej Košir, direktor inštituta Utrip, vodja mreže Preventivna platforma:

Takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih so nujne. Še posebej je to pomembno v obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.

 »Včasih na sebi ne najdem niti ene pozitivne stvari. V takem primeru je edina stvar, ki mi pomaga, če se porežem ali naredim nekaj podobno destruktivnega, ker dobim občutek, da nisem tako zelo slaba ...,« je zapisala Trija na spletišču za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju (TuSmo.si), ki deluje v sklopu mreže Preventivna platforma.

»Opažanje psihiatrov, da je že s spomladanskim vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj, postavlja vprašanje, kaj pri vrnitvi v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladih povzroča tako hudo stisko, da se ta kaže v obliki samopoškodb ter samomorilnih misli. Do teh stisk ni prišlo samo pri tistih otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso delali dovolj za šolo, ampak tudi pri tistih, ki so povprečno prizadevni, vendar jim šola preprosto predstavlja prevelik stres,« opozarja Mateja Vilfan, strokovna sodelavka inštituta Utrip, ki vodi omenjeno spletišče.

Mateja Vilfan, strokovna sodelavka inštituta, vodja spletišča za samopomoč in svetovanje:

Opažanje psihiatrov, da je že s spomladanskim vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj, postavlja vprašanje, kaj pri vrnitvi v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladih povzroča tako hudo stisko.

V Sloveniji obstaja veliko vzvodov, kjer je mogoče (tudi anonimno), poiskati pomoč v stiski, iz katere sami ne moremo najti izhoda. Eden takih je center za psihološko svetovanje Posvet, ki že 14 let deluje v sklopu Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. V sklopu mreže svetovalnic je svetovanje – na tega je treba počakati do tri tedne, saj iz leta v leto tovrstno pomoč išče vse več ljudi – brezplačno. Za svetovanje, ki ga zagotavljajo visoko usposobljeni strokovnjaki, pa ne potrebujete ne kartice zdravstvenega zavarovanja ne napotnice. 

Sicer pa bo prihodnji mesec na tem področju zaživela nova aplikacija, namenjena vsem, ki se spopadajo s simptomi depresije ali s tesnobnostjo in ki bi radi našli pot za izboljšanje svojega duševnega zdravja. 

»Zavedamo se, da je prav neprepoznana in nezdravljena depresija še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za samomor, kajti kar 70 odstotkov ljudi, ki je naredilo samomor, je trpelo zaradi depresije,« pravi mag. Bogdan Dobnik iz društva Ozara ter poudarja, da bo aplikacija lahko dobrodošla pomoč pri razumevanju in premagovanju tovrstnih težav – in, seveda, tudi pri njihovem reševanju.

Neprepoznana in nezdravljena depresija je še vedno eden izmed najpogostejših vzrokov za samomor.

Od oktobra bo na voljo aplikacija, namenjena vsem, ki se spopadajo s simptomi depresije ali s tesnobnostjo in ki bi radi našli pot za izboljšanje svojega duševnega zdravja, saj bo pomagala pri razumevanju in premagovanju tovrstnih težav – in, seveda, tudi pri njihovem reševanju. 

samomor - brisanje narisane zanke (svinčnik z radirko)

Foto: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

narisana zanka, svinčnik z radirko

Video

ikona za play v barvah zdravstvenega portala