Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

V Sloveniji vsako leto približno 1700 ljudi doživi srčni zastoj, kar pomeni, da oživljanje vsak dan potrebujejo najmanj trije ljudje, včasih tudi več. Toda kljub temu, da je znanje medicine izjemno napredovalo, vseh obolelih ni mogoče rešiti – tudi zato, ker je ob takem dogodku, do katerega najpogosteje pride v domačem okolju, še vedno praviloma prisotnih preveč očividcev, neznancev ali svojcev, ki si ne upajo začeti s takojšnjim oživljanjem. Toda kot poudarja Jure Košir, nekdanji vrhunski smučar in olimpijec, v konkretnem primeru pa ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«

Jure Košir, ambasador svetovnega dneva oživljanja: »Pravilnega postopka oživljanja se moramo naučiti vsi, kajti rešiti življenje je nekaj neprecenljivega!«
Otroci in mladostniki s posebnimi potrebami so v družbi Jureta Koširja, ambasadorja svetovnega dneva oživljanja, pokazali in dokazali, da je strah pred izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja res nepotreben. Fotografije: Diana Zajec

»Nobena še tako napredna služba prve pomoči ne more nadomestiti očividcev, ki ukrepajo v prvih petih minutah!« opozarja Matej Jenko, zdravnik in predstavnik Slovenskega reanimacijskega sveta. »V zadnjih dveh desetletjih nam je po zaslugi pogostejšega ukrepanja očividcev preživetje po srčnem zastoju uspelo povečati za trikrat – in brez dvoma bi ga lahko povečali vsaj še za enkrat toliko, če bi vsi znali pomagati.« Da to res ni težko, dokazujejo otroci, saj se teh postopkov naučijo že 12-letniki, ki to znanje potem tudi ohranijo – vendar tovrstnega znanja še ne pridobijo v šoli, v sklopu rednega kurikula. 

»Nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v situaciji, ko bo nekdo potreboval tovrstno pomoč. Zato menim, da moramo to znanje ne le osvojiti, ampak ga tudi obnavljati – in se, kadar je to potrebno, odzvati na pravi način,« poudarja Jure Košir.

Sam se sicer v takšni situaciji, ko bi moral kot očividec nekoga oživljati, še ni znašel, »poznam pa takšne primere. Seveda si želim, da se zgodi čim manj takšnih nesrečnih dogodkov oziroma zastojev srca – po drugi strani pa hočem znati pravilno ravnati in se pravilno odzvati v takšnem primeru ter v ključnem trenutku narediti vse, kar je mogoče,« je Jure Košir povedal v izjavi za Zdravstveni portal.si. 

Jure Košir, nekdanji vrhunski smučar in olimpijec, ambasador svetovnega dneva oživljanja:

Nikoli ne vemo, kdaj se bomo znašli v situaciji, ko bo nekdo potreboval tovrstno pomoč. Zato menim, da moramo to znanje ne le osvojiti, ampak ga tudi obnavljati – in se, kadar je to potrebno, odzvati na pravi način.

Več v zgornjem videu.

Tovrstna urgentna pomoč vključuje tri preproste korake – prepoznavi znakov srčnega zastoja (človek se ne odziva in ne diha) morata slediti takojšnji klic na številko 112 in začetek oživljanja z ritmičnim pritiskanjem na prsni koš, dokler nekdo od očividcev ne prinese defibrilatorja, nakar je treba s kombinacijo obojega nadaljevati do prihoda reševalcev. 

Te ukrepe Slovenci v teoriji na splošno razumemo kot življenjsko pomembne, medtem ko v praksi prihaja do kratkih stikov, tudi zaradi nepotrebnega strahu. Prav zaradi tega so danes v družbi Jureta Koširja varovanci Centra Janeza Levca iz Ljubljane nazorno pokazali, da oživljanje res ni nekaj, česar se ne bi mogli naučiti vsi. 

oživljanje
Človek, ki je doživel srčni zastoj, lahko umre v desetih minutah, če očividec ne začne s takojšnjim oživljanjem. 

Zakaj je pomembno, da tovrstno znanje premorejo tudi otroci? Zato, ker se več kot polovica (60 odstotkov) srčnih zastojev zgodi doma; vsakdo, ki opravi tečaj in pridobljeno znanje občasno obnovi, bo svoje védenje najverjetneje lahko uporabil pri oživljanju katerega od svojcev, morda enega od staršev.

Pa vemo, kako se odzvati, da strah in panika ne bi preglasila razuma?

Oživljanje
Že v treh do petih minutah po srčnem zastoju, zaradi katerega človek preneha dihati, nastanejo nepopravljive možganske okvare. 

»Če se človek ne odziva in ne diha, takoj pokličemo na številko 112 in dispečerji nam bodo pomagali z navodili – povedali bodo, kako oživljati in kje je najbližji defibrilator. Nemudoma začnemo s stisi, ki jih izvajamo na sredini prsnega koša, v globino od pet do šest centimetrov in s frekvenco 100 stisov na minuto. To počnemo do prihoda reševalcev in, če je le mogoče, tudi s pomočjo defibrilatorja,« pojasnjuje zdravnica Eva Pogačar, predsednica strokovnega centra za prvo pomoč pri RKS. 

Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku, s pomočjo električnega sunka pa lahko ponovno zažene srce, saj to pri srčnem zastoju preneha biti in poganjati kri po telesu. »Za uporabo AED so nam v pomoč slikovna in zvočna navodila, pomagajo pa nam lahko tudi dispečerji, ki nas 'vodijo' preko telefona,« dodaja Pogačarjeva.

Mladi so v družbi ambasadorja svetovnega dneva oživljanja Jureta Koširja predstavili tri preproste korake, s katerimi lahko prav vsak med nami pomaga rešiti življenje.

Pri oživljanju ni nevarnosti, da bi človeka z zastojem srca kakorkoli poškodovali – lahko pa mu rešite življenje. Kako? Prikaz ukrepov, ki so se jih naučile deklice s posebnimi potrebami, je v zgornjem videu.

Ob tem predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra prof. dr. Marko Noč opozarja, da je »prav osnovno oživljanje, ki ga pri srčnem zastoju izvajajo laiki, tisto, ki postavi temelj za uspešno zdravljenje. Napak in zamud na terenu kasneje v bolnišnici tudi z najbolj kompleksnim zdravljenjem ne moremo popraviti oziroma jih nadoknaditi.«

Ko bolnika pripeljejo v bolnišnico, mu, kot pojasnjuje prof. Noč, slikajo koronarne arterije, »kajti pri velikem deležu obolelih je vzrok za zastoj strdek v koronarni arteriji, ki ga potem odpravimo. Nato bolnika 24 ur podhlajujemo in tako zmanjšamo okvaro centralnega živčevja, ki nastane v času, ko srce ni delovalo. S temi postopki smo preživetje v bolnišnici povečali za več kot 50 odstotkov.«

Ukrepanje v bolnišnici

Bolniku po srčnem zastoju v bolnišnici najprej slikajo koronarne arterije, saj je pri velikem deležu obolelih vzrok za zastoj strdek v koronarni arteriji, ki ga potem odpravijo. Nato bolnika 24 ur podhlajujejo in tako zmanjšajo okvaro centralnega živčevja, ki nastane v času, ko srce ni delovalo.

S temi postopki so preživetje v bolnišnici povečali za več kot 50 odstotkov.

Kako uspešno pa je danes tovrstno zdravljenje v primerjavi z dosežki pred desetimi ali dvajsetimi leti? »V letih 1995 do 1997 smo naredili raziskavo za področje Ljubljane, kjer je preživelo 5,6 odstotka bolnikov, z dobrim nevrološkim izidom pa samo trije odstotki. Danes je delež 15-odstoten, kar pomeni, da smo uspešnost (o)zdravljenja povečali za petkrat. Pri tem pa vedno poudarjam, da gre za verigo preživetja, ki se začne s pravilnimi ukrepi laika na terenu.«

Prof. dr. Marko Noč, član SAZU, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino:

V letih 1995 do 1997 smo naredili raziskavo za področje Ljubljane, kjer je po srčnem zastoju preživelo 5,6 odstotka bolnikov, z dobrim nevrološkim izidom pa samo trije odstotki. Danes je delež 15-odstoten, kar pomeni, da smo uspešnost (o)zdravljenja povečali za petkrat.

Več v zgornjem videu.

In kaj Marko Noč svetuje laikom? Predvsem to, da je strah pred ukrepanjem odveč. »V taki situaciji laik ne more narediti nič slabega, nasprotno, lahko naredi le dobro stvar in reši življenje. Pri oživljanju ni nevarnosti, da bi človeka z zastojem srca kakorkoli poškodovali.«

Ključnega pomena je, da se človek s tovrstnimi postopki seznani že v mladosti, zato se tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) – Marko Noč je njen izredni član – pridružuje pobudi reanimacijskega sveta za uvedbo učenja postopkov oživljanja že v osnovni šoli, kjer naj bi pridobivanje tovrstnega znanja postalo obvezni del kurikula. 

Jure Košir
Dobro je znati (in se ne bati) ukrepati – tudi ali predvsem v okoljih, kjer je verjetnost za pojav srčnega zastoja večja, najsi bo to v družinah s kroničnim bolnikom ali z majhnimi otroki, pri katerih je pogostost življenje ogrožujočih situacij večja, ali med, denimo, športniki. 

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Do konca meseca kar 60 brezplačnih delavnic

Da bi čim več Slovencev spodbudili k učenju tovrstnih veščin, ki so za marsikoga in v prenekateri situaciji življenjskega pomena, bo po vsej Sloveniji do konca meseca – v sklopu svetovnega dneva oživljanja, ki je sicer 16. oktobra, obeležujemo pa ga na skupno pobudo Slovenskega reanimacijskega sveta in Rdečega križa Slovenije (RKS) – 60 brezplačnih delavnic.

Na teh dogodkih se bodo vsi, ki bodo to želeli, lahko naučili ključnih prijemov za ohranitev življenja pri srčnem zastoju – z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja in uporabo defibrilatorja. Zakaj je to tako pomembno? Zato, ker se po zaslugi takojšnjega oživljanja možnost preživetja pri človeku, ki je doživel srčni zastoj, poveča za trikrat!

Postopki oživljanja

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.