NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«

Danes so vendarle znani dolgo in težko pričakovani rezultati analiz vzorcev vrtnin in sadja, ki naj bi pokazali, ali domačini, ki jih je po požaru v Podskrajniku dosegel črni dim, ki je raznašal naokrog delce in snovi, tudi strupene in karcinogene, svoje pridelke lahko brez strahu uživajo – ali pa naj celotni pridelek raje zavržejo. Sporočilo strokovnjakov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je kratko: mivka, vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, so varni za uporabo. Pri tem pa zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.«

NIJZ po požaru v Podskrajniku: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, sicer pa so mivka, vrtnine in sadje varni za uporabo ...«
V današnjem sporočilu strokovnjakov NIJZ zmoti stavek: »S sajami onesnažene pridelke zavrzite, če jih še niste.« Domačinom bi lahko že takoj po požaru po zdravorazumski logiki svetovali, naj onesnaženi, s pepelom prekriti pridelek zavržejo – in ne le, naj ga zgolj začasno ne uživajo. »Nasvet«, po katerem se krave niso smele pasti po onesnaženih travnikih oziroma pašnikih, so, denimo, že po treh dneh umaknili, češ da so vse izmerjene vrednosti v dopustnih okvirih. Toda to, kar popasejo krave, ni nujno na travi, filigransko majhni koščki se skrivajo tudi na tleh – in slejkoprej te snovi pridejo tudi do človeka, z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov. In kako naj zdaj domačini po vsem obilnem deževju določijo, na katerih vrtninah točno so bile saje in na katerih ne? V članku pišemo tudi o dogajanju po izlitju 10.000 litrov kerozina na območju Krasa. Fotografije: iStock

Pri tovrstnem svetovanju, ki ima sicer poglobljeno strokovno podlago, je marsikaj ostalo prezrto; hitrejši odgovori na nekatere ključne dileme bi bistveno zmanjšali zaskrbljenost domačinov in pomembno olajšali njihove odločitve. Tem bi lahko že takoj po požaru po zdravorazumski logiki svetovali, naj onesnaženi, s pepelom prekriti pridelek zavržejo. Zgodilo pa se je nasprotno. »Nasvet«, po katerem se krave niso smele pasti po onesnaženih travnikih oziroma pašnikih, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po treh dneh umaknila zaradi ugotovitev nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, češ da so vse izmerjene vrednosti pod mejo detekcije oziroma v dopustnih okvirih. Toda to, kar popasejo krave, ni nujno  na travi, filigransko majhni koščki so skrivajo tudi na tleh – in slejkoprej te snovi pridejo tudi do človeka, z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov. Ne bi bilo s prižiganjem zelene luči za pašo bolj zdravo počakati še nekaj dni?

Skrb za zdravje je odgovorna naloga. Vsak človek jo razume v skladu s svojim razmišljanjem, načeli in védenjem – in jo v skladu s tem tudi udejanja. Ker je razumljivo, da vsakdo ne more poznati in tudi ne znati razbrati bistva strokovnih študij, ki opozarjajo na ključna tveganja za zdravje slehernega posameznika, predvsem pa najbolj ranljivih – otrok, nosečnic, kronično bolnih, starejših – imamo strokovne službe, katerih ključno poslanstvo je, da v takih primerih poskrbijo za čim bolj ažurne, nedvoumne in jasne odgovore. Ti omogočajo nadaljnje ukrepanje in zaščito pred ogroženostjo, ki – tudi v pregovorno zeleni Sloveniji, ki pa ima na področju skrbi za zdravo okolje še veliko dela – vse pogosteje prihaja iz okolja, na vsemogoče načine. Takih primerov je veliko – a pri spremljanju konkretnega se je pokazalo, da pri postavitvi protokolov ukrepanja in predvsem svetovanja nedopustno škriplje.

Skrb za zdravje je odgovorna naloga. Vsak človek jo razume v skladu s svojim razmišljanjem, načeli in védenjem – in jo v skladu s tem tudi udejanja.

Ker je razumljivo, da vsakdo ne more poznati in tudi ne znati razbrati bistva strokovnih študij, ki opozarjajo na ključna tveganja za zdravje slehernega posameznika, predvsem pa najbolj ranljivih – otrok, nosečnic, kronično bolnih, starejših – imamo strokovne službe, katerih ključno poslanstvo je, da v takih primerih poskrbijo za čim bolj ažurne, nedvoumne in jasne odgovore.

A v tem trenutku so ključnega pomena danes obelodanjeni rezultati analiz mivke (vzorce so odvzeli v vrtcu Martina Krpana v Cerknici) in solate (iz Cerknice in Begunj). Ti so, kot so sporočili z NIJZ, »pokazali, da so tako mivka kot vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, varni za uporabo«. Zavreči pa je treba vse pridelke, na katerih so (bile) saje. Te je obilno deževje, ki je bilo predhodnica zdajšnji pripeki, do zdaj zagotovo že spralo v tla, zato bo v tem primeru treba ukrepati po občutku in spominu.

Z NIJZ so danes sporočili, da so tako mivka kot vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, varni za uporabo.

Zavreči pa je treba vse pridelke, na katerih so (bile) saje. Te je obilno deževje, ki je bilo predhodnica zdajšnji pripeki, do zdaj zagotovo že spralo v tla, zato bo v tem primeru treba ukrepati po občutku in spominu.

Ker smo ocenili, da bi v konkretnem primeru veljalo dobiti še nekaj natančnejših odgovorov in pojasnil, smo prosili za kratek pogovor z enim od strokovnjakov, ki so odigrali ključno vlogo pri »odčitavanju« rezultatov analize – vendar odziva z NIJZ na našo prošnjo ni bilo.

Ker smo ocenili, da bi v konkretnem primeru veljalo dobiti še nekaj natančnejših odgovorov in pojasnil, smo prosili za kratek pogovor z enim od strokovnjakov, ki so odigrali ključno vlogo pri »odčitavanju« rezultatov analize – vendar odziva z NIJZ na našo prošnjo ni bilo.

Na NIJZ so sicer rezultate analiz mivke, s katerimi so javnost seznanili danes, prejeli pred tednom dni, minuli petek (»mivka v peskovnikih ne predstavlja tveganja za zdravje otrok, ne pri kratkotrajni ne pri dolgotrajni izpostavljenosti«), danes pa še končne rezultate analiz vrtnin. Pri teh rezultatih je drugače, kajti obveljalo je opozorilo, da je treba sadje in zelenjavo oziroma vse domače pridelke, ki so (bili) vidno onesnaženi s sajami, vreči v smeti, saj je v njih mogoče pričakovati »prisotnost zdravju nevarnih snovi«.

Umazane popožarno-analitične podrobnosti ...

V vzorcu, ki so ga odvzeli bliže izvoru požara, so namreč pri analizi zaznali prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), umetnih organskih spojin iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov; PCB so med najbolj toksičnimi snovmi, ki jih je ustvaril človek, in so kancerogeni (spomnimo se onesnaženja reke Krupe v Beli krajini že pred več kot tremi desetletji, ki je še danes s PCB najbolj onesnažena reka na stari celini). Pri obeh, dioksinih in PCB, so pri aktualni analizi zaznali tudi prisotnost polibromiranih difeniletrov.

Ker pri nas za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB ter za policiklične aromatske ogljikovodike v solati ni zakonodajno določenih mejnih vrednosti, so, kot sporoča NIJZ, te vrednosti v analizi smiselno ocenili z mejnimi vrednostmi za hrano za dojenčke in majhne otroke. 

Ob tem je zanimivo, da pri nas tudi ni predpisanih mejnih vrednosti za benzen, bromirane zaviralce gorenja in cianid v živilih, zato so njihove koncentracije primerjali z običajnimi vrednostmi, določenimi za primerljiva živila (v literaturi). 

V Sloveniji ni zakonodajno določenih mejnih vrednosti ne za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB, niti za policiklične aromatske ogljikovodike, za benzen, bromirane zaviralce gorenja in cianid v živilih.

Zato so v analizi njihove koncentracije primerjali z običajnimi vrednostmi, določenimi za primerljiva živila (v literaturi). 

In zaključek? Po podatkih NIJZ tudi rezultati analiz dveh neopranih vzorcev solate »ne kažejo, da je požar povzročil onesnaženje, ki bi lahko predstavljalo povečano tveganje za zdravje zaradi uživanja zelenjave«.

Rezultate analiz mivke in solate po požaru v podjetju Fragmat objavljamo na tej povezavi.

Podatki so znani, odzivi nanje bodo zelo raznoliki

Je torej zdaj pod posledicami požara in onesnaženja, ki ga je povzročil ta dogodek, mogoče potegniti črto? Žal ni tako. Splošni podatki so znani, odzivi nanje bodo, razumljivo, precej raznoliki. 

Sicer pa za zdaj velja, da po odstranitvi požarne vode na območju Podskrajnika »ni več bojazni za iztok v okolje«, prav tako naj tudi pitna voda na treh zajetjih kljub prisotnosti onesnaževal (stiren, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki – PAH) ne bi bila ogrožena, saj so člani civilne zaščite požarno vodo izčrpali iz kanala za meteorne vode.

In zdravje domačinov? Bodo zdajšnje ali kasnejše generacije občutile posledice tragičnega dogodka? 

Prim. Matija Cevc: »Treba je zaupati«

Prim. Matija Cevc, zdravnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je optimističen. Po nedavnem požaru v Podskrajniku želi umiriti skrbi, s tezo, da so predpisi v Sloveniji na tem področju celo bistveno strožji kot drugod. »Treba je zaupati službam, ki so poklicane za preverjanje nastale situacije,« pravi.

Ali torej po njegovi oceni ni razloga za skrb? »Mislim, da ne,« je v kratkem video pogovoru za Zdravstveniportal.si dejal prim. Cevc, ki se sicer strinja, da je onesnaženost vedno problem, ob tem pa dodaja: »Drug problem pa je, da ljudje praviloma nikoli ne zaupajo uradnim poročilom, zlasti, če ta niso taka, kot so si predstavljali, da bi morala biti.«

Več v spodnjem videu, posnetem 20. junija 2019.

Zagotovo velja upati, da so izsledki verodostojni in da si prebivalci krajev, ki jih je »zajel« požarni oblak, troseč strupene snovi, lahko oddahnejo. Ni pa mogoče pričakovati, da bodo danes objavljeni izsledki ustavili plaz vprašanj, na katera še vedno ni jasnega odgovora.

Zagotovo velja upati, da so izsledki verodostojni in da si prebivalci krajev, ki jih je »zajel« požarni oblak, troseč strupene snovi, lahko oddahnejo. Ni pa mogoče pričakovati, da bodo danes objavljeni izsledki ustavili plaz vprašanj, na katera še vedno ni jasnega odgovora.​​​​​ Kar se tiče našega portala, zgodba še ni in ne more biti zaključena.

Zmaj na Zmajskem mostu

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
analize industrija kakovost in varnost Matija Cevc NIJZ okolje onesnaženost Podskrajnik požar skrb za čisto okolje zdravje zdravo življenje zdravstvo

Kako po izlitju 10.000 litrov kerozina na območju Krasa?

Resno skrb vzbuja tudi torkovo izlitje približno 10.000 litrov kerozina, ki je iztekel po iztirjenju šestih od skupno 18 vagonov tovornega vlaka v predoru v Dolu pri Hrastovljah. Takojšnja intervencija gasilcev in nadaljnji ukrepi so pomembno zmanjšali ogroženost izvira Rižane, ki je vir pitne vode za Obalo. 

Pa vendarle – kakšne bodo posledice, ker takrat, ko oziroma če pride do razlitja nevarnih snovi na kraškem območju, preprosto ni ne časa ne možnosti za sanacijo? Spodbuden je podatek, da se bo onesnaženje po zaslugi sušnega obdobja ustavilo v zgornjem delu vodonosnika. Po zadnjih informacijah kerozin ni dosegel vodovoda, seveda pa bodo ključnega pomena stalne meritve in njihovi rezultati.

Najbolj brano