Ukrepi

Novi koronavirus: zaprtje meje z Italijo – sorazmeren ali prepozen ukrep?

Slovenija se je danes v sklopu ukrepov za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom vendarle odločila za zaprtje meje z Italijo (za potniški promet), ki je sicer zaradi nezadržnega širjenja koronavirusa SARS-CoV-2 že pred tem razglasila karanteno za vso državo, vendar italijanski državljani kljub temu še naprej nemoteno prihajajo v Slovenijo – v restavracije, po nakupih, na rekreacijo ali v igralnice, ki pa so zaradi priporočenih zaščitnih ukrepov prav tako začasno zaprle vrata. V Italiji, kjer je doslej zaradi okužb (več kot 10.000) umrlo že 464 ljudi (po zadnjih podatkih ECDC), so zaprli vse izobraževalne ustanove. Pri nas vrtci in šole za zdaj še ostajajo odprti.

Članek

Starejši

Znova prezrta skrb za starejše?

Nevzdržno in v resnici sramotno je ravnanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki varovancem domov za starejše ni omogočilo oziroma olajšalo udeležbe na referendumu o noveli zakona o vodah, saj pristojni niso pravočasno poskrbeli za možnost glasovanja po pošti. To je le ena od sistemskih ovir, ki so se v zadnjih dneh znašle na poti pri izražanju demokratične volje in tudi z ustavo določene pravice prebivalstva. Vendar tudi takšne ovire niso preprečile izvedbe te pravice in možnosti, s katerimi starejšim so in bodo pomagali številni prostovoljci, gasilci in taksisti – z brezplačnimi prevozi na volišča.

Članek

Skrb za čisto okolje

Izpusti tovarn so »v dopustnih mejah«, ljudje pa zbolevajo in umirajo

Uroš Macerl, priznani okoljski aktivist (Eko krog), sicer ekološki kmetovalec, je lani dobil najbolj prestižno okoljsko nagrado za Evropo (Goldmanova okoljska nagrada), ki jo vsako leto prejme po en nominiranec z ene celine. Razlog? Skupaj s somišljeniki je v dolgoletnem boju s cementarno Lafarge dosegel, da je ta ostala brez okoljevarstvenega dovoljenja, prisiljena je bila prenehati s sežiganjem odpadkov, z ogrožanjem zasavskega okolja in z uničevanjem zdravja tamkajšnjih prebivalcev. A podobnih zgodb o tem, kako izpusti tovarn, ki so »v dopustnih mejah«, uničujejo zdravje slovenstva in prezgodaj ugasnejo številna življenja, je še veliko.

Članek

Čakalne dobe

Čakalne dobe in sindrom gordijskega vozla

Nihče ne ve, koliko krogov je že pretekla zdravstvena politika pri obljubljanju in snovanju nujnih sprememb v zdravstvu, pa naj jih poimenujemo reforma ali kako drugače. Morda preoblikovanje obstoječega sistema v novi, pacientom oziroma obolelim prijaznejši sistem, v katerem bo na voljo več zmogljivosti, na račun katerih bodo zaposleni manj iztrošeni, njihovo delo pa ovrednoteno pravičneje, na podlagi učinkovitosti in kakovosti. Bolniki bodo zadovoljnejši, hitreje zdravi oziroma ozdravljeni. V sistemu bo bistveno manj kratkih stikov, ki bodo posledično bistveno laže odpravljivi. V zdravstvu zaposleni ne bodo več bežali na druga delovna mesta, zdravstvena politika pa bo – če bodo vodstvom zdravstvenih zavodov končno vendarle dali v roke prave menedžerske vajeti, ki bodo omogočile boljšo, optimalnejšo organizacijo dela – imela manj manevrirnega prostora za mešetarjenje z različno usmerjenimi interesi. Manj bo sivine, ki danes prikriva in prekriva koruptivna dogajanja. In kar je najpomembnejše: poskrbljeno bo za paciente. Hitreje, bolj usmerjeno, celoviteje.

Komentar

Nosečnost

Nosečnica lahko z doslednim odrekanjem alkoholu malčka že pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti pa tudi pred slabšo duševno razvitostjo

»Posledice izpostavljenosti otroka alkoholu prej, preden se je sploh rodil, se kažejo na več načinov – lahko pride do splava v času nosečnosti, do odmrtja plodu (otrok se rodi mrtev) ali do prezgodnjega rojstva. Lahko pa se rodi otrok s katero od motenj iz tako imenovanega spektra alkoholnih fetalnih motenj. To je krovni pojem, s katerim označujemo vse posledice, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom in se raztezajo od blažjih vedenjskih, učnih motenj pa do najtežje oblike – fetalnega alkoholnega sindroma (FAS),« opozarja mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, specialistka javnega zdravja.

Članek

Ukrepi

Bi zaradi epidemije novega koronavirusa v Sloveniji res morali razglasiti izredno stanje?

Ker imamo danes v Sloveniji enako krivuljo obolevnosti in širjenja novega koronavirusa kot v Italiji, »to za vse nas pomeni postopen prehod v družbeno in socialno katastrofo, iz katere se bomo težko pobrali. Ob takih podatkih je treba upoštevati temeljna pravila pojava naravne katastrofe in v državi razglasiti izredno stanje,« je v današnjem javnem pismu zapisal zdravnik Danijel Bešič Loredan. Zakaj predlaga tako radikalen ukrep, s katerim naj bi pri nas preprečili razmere, do kakršnih je zaradi novega koronavirusa prišlo v Italiji?

Članek

Ukrepi

Mladi zdravniki: »Bojimo se, da trenutni ukrepi za preprečitev širjenja okužbe z novim koronavirusom še vedno niso dovolj učinkoviti!«

Trenutno je pri nas 286 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Epidemija se je razširila po vsej državi in po najverjetnejšem scenariju bo preobremenitev zmogljivosti v našem zdravstvenem sistemu v kratkem povzročila krč, ki se ga vsi bojimo. Zato je tako zelo nujno dosledno udejanjanje prav vseh zaščitnih ukrepov – v zdravstvu to pomeni kaskadno menjavo zaščitne opreme, ki pa je ni na voljo. Ne dovolj. V Zdravstvenem domu Kranj so bili danes tako rekoč tik pred tem, da do nadaljnjega tamkajšnja vstopna točka, namenjena odvzemu brisov pri sumu na okužbo z novim koronavirusom, preneha z delovanjem. Dopoldne so namreč imeli le še tri zaščitne maske. Opoldne je direktorica zdravstvenega doma Lili Gantar Žura za Zdravstveniportal.si povedala, da so po številnih urgencah vendarle dobili 200 kompletov zaščitne opreme, ki pa bo zadostovala le do konca tedna.

Članek

Ukrepi

Zakaj se ne bi zgledovali po dunajskih maratoncih

Svet se od izzivov pri obvladovanju bolezni COVID še dolgo ne bo poslovil, neznanka ostaja tudi vprašanje, kako hitro bo sodobni civilizaciji s pomočjo znanosti in medicine uspelo kužnost novega koronavirusa zminimalizirati na raven blažje, z lahkoto obvladljive viroze. Dokler precepljenost ne bo dovolj visoka, to ne bo mogoče. Zato je, žal, jasno, da bodo do takrat zaščitni ukrepi, takšni in drugačni, ostali v veljavi. Dvomi v varnost cepiv in v nujnost zaščite s precepljenostjo so, kot so pokazali primerjalni rezultati za evropske države, prav v Sloveniji najtrdneje zakoreninjeni. In prav zaradi tega se tudi to jesen utegne zgoditi, da bo novi val epidemije, ki se mu ne bo mogoče izogniti, ponovno pustil za sabo hude posledice, na ravni celotne družbe. Po drugi strani pa dobre prakse potrjujejo, da je s pravilnim pristopom in ustrezno komunikacijo mogoče doseči neprimerljivo več.

Članek

Ukrepi

Lili Gantar Žura: »Če nam bo zaščitne opreme zmanjkalo, bomo vstopno točko v Zdravstvenem domu Kranj zaprli« Janez Janša: »Nevarnost je hujša kot v klasični vojni, razen če je v njej uporabljeno biološko orožje«

V kranjskem zdravstvenem domu bi bili že včeraj skorajda prisiljeni zapreti vstopno točko, ker jim je zmanjkalo zaščitne opreme, nakar je direktorici Lili Gantar Žura vendarle uspelo dobiti 200 mask, ki pa bodo zadostovale le do konca tedna. In kako bo potem, glede na to, da je slovensko zdravstvo že v normalnih razmerah zaradi kadrovskih, prostorskih in logističnih problemov prisiljeno dihati na škrge, zdaj pa so pogoji za delo še bistveno bolj zaostreni, tudi zaradi pomanjkanja vitalno potrebne zaščitne opreme?

Članek

Ukrepi

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.

Članek

Ukrepi

Zakaj zdravstvena blagajna tako pozno dobiva zeleno luč vlade za 111 milijonov evrov višjo porabo?

Vlada je danes sprejela spremembe odloka (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020), s katerimi za prihodnje leto na novo določa plafon porabe denarja v javno-finančnih blagajnah, med drugim tudi v zdravstveni. Na tej osnovi bodo potem, ko bo spremenjeni odlok potrdil tudi državni zbor, pripravili rebalans proračuna za prihodnje leto. Kar se tiče zdravstva, bodo te spremembe omogočile namensko porabo prispevkov zavarovancev – vendar bi bilo, kar se tiče prerazporeditve tega denarja za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, bistveno bolj smotrno, če bi vlada odlok spremenila pravočasneje.

Članek

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Članek

Ukrepi

Je res mogoče, da bodo kader v domovih za starejše šele zdaj poučili o pravilni uporabi zaščitne opreme?

Okužba z novim koronavirusom je danes v Sloveniji ugasnila drugo življenje. Kot je povedal minister za zdravje Tomaž Gantar, je tudi v tem primeru šlo za osebo, staro blizu 90 let, ki je imela številna spremljajoča obolenja, a vendar je bil končni vzrok smrti izguba boja s COVID-19. Tako se zdi edina razumna odločitev, da bodo odslej varovancem domov za starejše zagotovili odvzem brisov v domovih – po drugi strani pa skrb vzbuja napoved ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, da bodo po današnjem dogovoru z ministrstvom za zdravje kadru pri vseh izvajalcih institucionalnega varstva (v domovih za starejše, v varstveno-delovnih centrih ter v centrih za usposabljanje, delo in varstvo) ponudili možnost, da jih poučijo o pravilni uporabi zaščitne opreme, »kar je zelo pomembno, saj se z nepravilno uporabo lahko naredi več škode kot koristi«. Mar to znanje ni predpogoj za delo s tako občutljivimi skupinami prebivalstva?

Članek

Organizacija

Zdravniki z novimi vodstvenimi znanji v učinkovitejše obvladovanje problemov v zdravstvu

Dilema, ali naj zdravstvene zavode vodijo zdravniki, ki so subtilnejši glede skrbi za paciente, ažurnosti, kakovosti in varnosti zdravljenja, ali menedžerji, ki v osnovi nimajo nič skupnega z medicino, imajo pa bistveno več poglobljenega znanja s področja ekonomike, organizacije in vodenja poslovnih procesov, ni nova. Pa tudi nič manjša ni, kot je bila pred nekaj leti ali desetletji. Se pa v (zobo)zdravniških krogih spreminja odzivnost na ta problem, kar ni nič nenavadnega, saj vse pogostejše prevzemanje vodstvenih zadolžitev v praksi vedno znova pokaže na vrzeli v znanju, ki jih je treba zapolniti – v dobro nemotenega (so)delovanja v procesih zdravljenja, v dobro bolnikov.

Članek

Ukrepi

Naj bo nošenje zaščitne maske ukrep, ki si ga odredimo sami – da bo čim manj okužb in čim manj bolezni COVID-19, zaradi katere ima oboleli, ki ne zmore več sam dihati, občutek, kot da bi se na zelo počasen način utapljal

Da je uporaba zaščitnih mask, čeprav doma narejenih, v času epidemije novega koronavirusa absolutno priporočljiva za vsakogar med nami, ki mora zaradi nujnega opravka od doma, pri čemer se ne bo mogel izogniti srečevanju z drugimi ljudmi, je danes potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. To je pravzaprav prva potrditev uradnih struktur na Slovenskem o smiselnosti tovrstnega zaščitnega ukrepa; na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je, denimo, še vedno napisano, da »splošna uporaba zaščitnih mask ni potrebna«.

Članek

Ukrepi

Z zdajšnjimi zalogami zaščitne opreme bo treba zdržati do konca prihodnjega tedna

Zdravniki se v času epidemije koronavirusa SARS-CoV-2 soočajo s številnimi etičnimi vprašanji. Ta so med drugim posledica nezadostne preskrbljenosti z opremo, ki je ne bi smelo primanjkovati, pa jo – tako za zaščito zdravstvenih delavcev kot tudi za zdravljenje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom. Na takšno nedopustno stanje, ki ga zdaj na državni ravni resda pospešeno rešujejo, vendar celovitih rešitev v kratkem času ni mogoče pričakovati, je po izredni seji opozoril tudi glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva. Zato je strokovni vrh društva vlado pozval k urgentni zagotovitvi zaščitne opreme za zaposlene v zdravstvu, dodatnih testov za ugotavljanje okužbe in opreme za zdravljenje obolelih.

Članek

Ukrepi

»Čas je, da uporabimo razum, sicer bomo s pasivnostjo, oklevanjem ali zavračanjem ukrepov, ki so nujni za zaščito življenj najbolj ogroženih, sami zaprli javno življenje«

»Govorimo o življenjih ljudi. O tragičnih zgodbah, ki jih lahko pomaga preprečiti vsak od nas – z odločitvijo za cepljenje,« je v sklopu današnje novinarske konference, na kateri je predstavil nove ukrepe za preprečitev širjenja četrtega in predvidoma tudi zadnjega vala epidemije SARS-CoV-2, poudaril minister za zdravje Janez Poklukar. Ukrepi o obveznem izpolnjevanju in dokazovanju pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), o izjemah ter o obvezni uporabi zaščitne maske, ki jih objavljamo v nadaljevanju članka, začnejo veljati v ponedeljek.

Članek

Ukrepi

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Domovi za starejše so glavno bojišče, na katerem se pri nas trenutno bije glavna bitka s koronavirusom, zato bo udejanjanje pravih, celovitih in usklajenih ukrepov ključnega pomena za obvladanje epidemije, je nedvoumen direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Na njihovi kliniki so se na razmere, ki jih narekuje koronavirus SARS-CoV-2, začeli pospešeno pripravljati že pred več kot mesecem dni – takoj, ko so videli, kaj se dogaja na Kitajskem in kam je širjenje okužb vodilo v Italiji.

Članek

Zavajajoče oglaševanje

Revmatološki bolniki na udaru brezkompromisnega marketinga

Na aktualni primer zavajajočega oglaševanja na spletu so se odzvali zdravniki Kliničnega oddelka za revmatologijo ljubljanskega UKC.

Članek

Ukrepi

(Zobo)zdravniki in medicinske sestre zasuti s papirologijo, za paciente vse manj časa, na vrata ordinacij trkajo inšpektorji in nadzorniki, zaslužkarji pa še naprej izčrpavajo sistem

Osnovnemu zdravstvu zaradi neustrezne kadrovske zasedbe in absolutne preobremenjenosti zdravnikov že nekaj časa grozi počasen in boleč razpad, ki bo prizadel predvsem paciente. V zadnjem obdobju so težave postale še resnejše, na kar so javno opozorili tako družinski zdravniki kot tudi pediatri, ginekologi in zobozdravniki, ki delujejo na primarni ravni zdravstvenega sistema. Ti morajo po novem, kljub temu, da za preglede in zdravljenje na primarni ravni napotnica ni potrebna, voditi e-naročilne knjige, zobozdravniki tudi čakalne knjige. Sistemskim zahtevam je treba zadostiti in izpolnjevati dodatne zadolžitve – kljub ambulantnemu delu, v katerem se v enem samem dnevu lahko zvrsti tudi po 70 ali 80 bolnikov. In kaj ta nova obveznost pomeni za paciente?

Članek