Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati

Domovi za starejše so glavno bojišče, na katerem se pri nas trenutno bije glavna bitka s koronavirusom, zato bo udejanjanje pravih, celovitih in usklajenih ukrepov ključnega pomena za obvladanje epidemije, je nedvoumen direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleš Rozman. Na njihovi kliniki so se na razmere, ki jih narekuje koronavirus SARS-CoV-2, začeli pospešeno pripravljati že pred več kot mesecem dni – takoj, ko so videli, kaj se dogaja na Kitajskem in kam je širjenje okužb vodilo v Italiji.

Če bi se prav vsi dosledno držali zaščitnih ukrepov in samoizolacije, bi bil vrh epidemije novega koronavirusa pri nas lahko že sredi aprila, nakar bi se razmere začele počasi umirjati
Slovenija bi bila pri premagovanju epidemije, ki je ohromila normalni utrip življenja, po zdajšnjih ocenah najučinkovitejša in najbolj uspešna, če bi tisti zaposleni, ki so zdaj doma, svojega bližnje iz domov za starejše začasno pripeljali domov in sami prevzeli skrb zanje, kajti v institucionalni oskrbi so njihovi svojci v teh dneh izpostavljeni veliki nevarnosti okužbe z novim koronavirusom, ki je zanje lahko tudi usodna.

Vsakodnevno spremljanje porasta števila okuženih in hospitaliziranih je pri nas postalo stalnica, na podlagi katere pa je nemogoče napovedati, kako hitro bo Sloveniji uspelo obvladati epidemijo in zajeziti zbolevnost za COVID-19. Toda če povzamemo sporočilo dr. Aleša Rozmana, je scenarij, po katerem se bo odvila epidemija, odvisen od slehernega prebivalca Slovenije – od tega, kako dosledno bo vsakdo upošteval in udejanjal vse zaščitne ukrepe, vključno s samoizolacijo. »Če se bomo držali ukrepov, s katerimi želimo upočasniti napredovanje epidemije, bi vrh epidemije morda lahko dosegli že sredi aprila. In upajmo, da bo res tako, kajti vsi si želimo, da bi čim prej lahko zaživeli normalno in spet zagnali gospodarstvo – poleg tega, seveda, da bi rešili čim več življenj.«

Povezava na dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:

Zakaj naj družina svojca iz doma za starejše v času epidemije odpelje domov, na varno?

Aleš Rozman
Aleš Rozman

Ob tem je dr. Rozman izpostavil možnost, ki naj bi jo v času epidemije upoštevalo čim več svojcev: tisti, ki so do nadaljnjega doma, ker bodisi delo opravljajo od doma bodisi je bil ta korak nujen zaradi varstva otrok v času, ko so šole zaprte, naj bi začasno svojega bližnjega, ki sicer biva v domu za starejše, odpeljali domov, kjer bo ta bistveno varnejši pred okužbo in njenim morda usodnim razpletom, kot če bi še naprej ostal v socialno-varstvenem zavodu.

»To bi zelo pomagalo zajeziti širjenje okužb v domovih za starejše«

»To bi zelo pomagalo zajeziti širjenje okužb v domovih za starejše,« poudarja direktor golniške univerzitetne klinike, ki je sicer, skupaj s predstavniki drugih bolnišnic in zdravstvenih domov, vključen v nujne intervencije v domovih za starejše, trenutno prvenstveno v tistih, kjer je okužb največ. 

Takšen primer je, denimo, dom v Šmarju pri Jelšah, kjer je zdaj okužena že več kot četrtina varovancev, medtem ko je primer ukrepanja v metliškem domu za starejše potrdil, kako učinkovit ukrep v boju zoper COVID-19 je lahko pravočasna »razselitev« varovancev, kajti pri okužbah z novim koronavirusom še vedno velja, da so, kar se tiče težjega poteka bolezni, najbolj ogroženi starejši s pridruženimi kroničnimi obolenji, predvsem s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo, obolenji dihal, povišanim krvnim tlakom ali rakom. Tretje žarišče okužb pa je dom v Ljutomeru, v katerem je trenutno 16 varovancev okuženih s koronavirusom SARS-CoV-2.

Na Golniku zdaj, kot je povedal dr. Rozman, zdravijo 13 bolnikov s COVID na navadnem oddelku in dva v intenzivni negi – enemu so že odstranili tubus iz dihalnih poti, da je (spet) lahko začel dihati sam. In kolikšne so nasploh zmogljivosti v tej bolnišnici? Hospitalizirali bi lahko približno 65 obolelih, če pa bi se tudi pri nas zgodil scenarij, primerljiv s severno-italijanskim, bi zmogljivosti še dodatno povečali. Pri tem bi bilo bistvenega pomena, če bi dobili tudi dodatne respiratorje (Slovenija je v zadnjih dneh dobila 86 novih respiratorjev, skupaj z donacijo 200.000 zaščitnih mask in 2000 kompletov zaščitnih oblek). »Lahko rečem, da smo res dobro pripravljeni, predvsem po zaslugi izjemne predanosti vseh zaposlenih,« je še poudaril Aleš Rozman.

Aleš Rozman

Lahko rečem, da smo res dobro pripravljeni, predvsem po zaslugi izjemne predanosti vseh zaposlenih.

Takšne zgodbe se v času epidemije odvijajo po vseh bolnišnicah in zdravstvenih domovih oziroma ustanovah, kjer zdravniki in njihovi timi, skupaj z drugimi strokovnimi sodelavci, vse napore namenjajo preprečevanju porasta obolelih – in to kljub pomanjkanju zaščitne opreme, ki je vitalnega pomena za omejitev širjenja okužb med zaposlenimi in za ohranitev zadostnih zmogljivosti v zdravstveni sferi v sklopu celotnega poteka epidemije.

V ZD Ljubljana zapirajo enoto Črnuče, UKC Ljubljana je ukinil »covid« telefonsko linijo

Tako pravzaprav ni nič nenavadnega, da bodo zaradi trenutne epidemiološke situacije, ki zahteva zagotavljanje triaže pred vhodom v zdravstveni dom, medtem ko kadrovski manko to onemogoča, v Zdravstvenem domu Ljubljana z jutrišnjim dnem primorani zapreti zdravstveni dom v Črnučah (tako, kot so že pred tem začasno zaprli zdravstveno-domske enote Polje, Jarše in Rudnik. 

V UKC Ljubljana, kjer je v prostorih Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja zaživela prva »covid« bolnišnica na Slovenskem, so ukinili telefonsko linijo, na kateri so v sklopu dispečerskega centra več kot mesec dni odgovarjali na vprašanja, povezana z boleznijo COVID. Na ta način so želeli prispevati k ozaveščanju o tej virusni bolezni, s preprečevanjem tveganih stikov in neposrednih vstopov v zdravstvene ustanove pa omejiti širjenje okužb; skupno so (do ponedeljka opolnoči) prejeli 2111 klicev.

Sindikati zoper arbitrarno določanje upravičencev do dodatka za delo v rizičnih razmerah

Sicer pa je dogajanje v UKC Ljubljana, eni od treh bolnišnic, ki so v začetni fazi zdravile obolele s COVID-19 (poleg te še UKC Maribor in klinika Golnik) izpostavila tudi skupna izjava devetih sindikalnih skupin, ki »pokrivajo« področje dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter lekarniške dejavnosti – pa ne v pozitivnem smislu.

»V UKC Ljubljana so si privoščili izdati sklep, po katerem nameravajo dodatek za delo v rizičnih razmerah izplačati samo nekaterim skupinam zaposlenih, ki imajo opravka s COVID-19, ostalim pa ne,« so zapisali sindikati v protestu zoper odločitev »vodstev nekaterih  zavodov s področja zdravstva in socialnega varstva«. Taka poteza je po prepričanju sindikatov v popolnem nasprotju z določbo kolektivne pogodbe za javni sektor, po kateri naj bi nagradili »tiste, ki v teh dneh delajo vse, da bi preprečili širjenje okužbe«.

Protest
Uvodni del dokumenta, v katerem devet sindikalnih skupin izraža protest zoper odločitev UKC Ljubljana

Po oceni sindikatov si prav vsi delavci zaslužijo prejeti dodatek za delo v rizičnih razmerah, pri čemer se sindikalni predstavniki strinjajo, naj model nagrajevanja upošteva razlike med posamezniki skupinami zaposlenih. Ostro pa nasprotujejo rešitvi, po kateri bi »kdorkoli arbitrarno določil upravičence do dodatka, za kar nedvomno ni nobene pravne podlage«.

Aktualno stanje in novi ukrepi

Po zadnjih aktualnih podatkih za Slovenijo je bilo v ponedeljek do polnoči zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom opravljenih 1125 testiranj (doslej skupno: 22.474), v 46 primerih (doslej skupno: 802) je bil test pozitiven; skupno je bilo pozitivnih testov sicer 814, vendar do razlike pride, ker so test pri nekaterih posameznikih opravili večkrat, pri treh pa je bilo testiranje opravljeno v tujini. Zaradi težke oblike prebolevanja COVID-19 je bilo v ponedeljek hospitaliziranih 119 bolnikov, 28 jih je potrebovalo intenzivno terapijo. Zaradi posledic okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 so v začetku tega tedna ugasnila štiri življenja. 

Da bi bilo tragične statistike, povezane s posledicami epidemije, čim manj, je vlada na torkovi dopisni seji z odlokom določila prerazporeditev zaposlenih zdravstvenih delavcev v mreži javne zdravstvene službe na izvajanje nalog, s katerimi naj bi čim učinkoviteje preprečili razmah epidemije, pri čemer je opredelila tudi vključevanje koncesionarjev in zagotovitev izvajanja zdravstvene dejavnosti v domovih za starejše.

Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo pa je iz proračunske rezerve namenila dva milijona evrov za dobavo in nakup reagentov ter drugih pripomočkov za laboratorijsko diagnostiko koronavirusa SARS-CoV-2.

Če kdaj, v tem času zagotovo velja upoštevati priporočila o zaščitnih ukrepih, s katerimi bo mogoče najučinkoviteje zavreti širjenje okužb z novim koronavirusom, pa naj gre za higieno rok, za ohranjanje fizične razdalje ali za nošenje zaščitnih rokavic in mask (ali za prekrivanje nosu in ust s šalom ali ruto), pri čemer pa ne smemo pozabiti, kako poskrbeti, da pri uporabi maske in pri njenem odstranjevanju ne bi še dodatno povečali možnosti za prenos okužbe.

testi
Število testov
Pozitivni testi
Število pozitivnih testov
umrli
Število umrlih

Naslovna fotografija: iStock; Aleš Rozman, Ivan Eržen: STA

Dopolnitev članka z aktualnimi informacijami:

Zakaj naj družina svojca iz doma za starejše v času epidemije odpelje k sebi domov, na varno?

Danes so tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podprli včerajšnji poziv direktorja Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik dr. Aleša Rozmana, naj svojci svoje bližnje, če so ti pokretni, začasno odpeljejo iz domov za ostarele (DSO) ter zanje skrbijo doma, kjer bodo na varnem pred okužbo in boleznijo COVID, ki je pri starejših s številnimi pridruženimi kroničnimi obolenji lahko usodna. Ob tem pa je državna sekretarka Mateja Ribič opozorila, da morajo svojci odločitev sprejeti z vso resnostjo in v zavedanju, da bo njihov bližnji, ki se je sicer že privadil bivanju in življenjskemu utripu v DSO, moral ostati pri njih do konca epidemije.

Ljubljana, 1. april 2020

»S svojcem, ki bi ga za določen čas odpeljali domov, se je o tem treba pogovoriti,« opozarja Mateja Ribič, ki je pred časom vodila enega od slovenskih domov za starejše. Pri tem je postregla z izkušnjo: »Družina je svojca hotela odpeljati domov za konec tedna, ponj so prišli po kosilu; vrnili so se že zvečer, na željo našega varovanca, ki se je želel vrniti v dom.«

Seveda pa je razlog za priporočilo, po katerem naj bi varovance domov za starejše premestili na varno, nedvoumen: žarišča širjenja bolezni COVID-19 so pri nas postali domovi za starejše; z najtežjo situacijo se spopadajo v domovih v Šmarju pri Jelšah, Metliki in Ljutomeru.

Le s predlagano začasno rešitvijo bo mogoče preprečiti nadaljnje širjenje okužb v domovih ter pridobiti prostor za izolacijo in za kohortno izolacijo obolelih, kajti zmogljivosti domov so zdaj povsem zapolnjene, kar onemogoča udejanjanje varnih rešitev.

Trenutno je v domovih za starejše, kjer že sicer kronično primanjkuje kadra, 137 varovancev pozitivnih na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2, okuženih pa je tudi 30 zaposlenih. 

Danes se bodo na pobudo ministrstva za zdravje sestali koordinatorji, ki v domovih za starejše pomagajo z načrtovanjem in udejanjanjem čim učinkovitejših ukrepov, s katerimi naj bi preprečili širjenje okužb, ki so zdaj prisotne že v osmih domovih po Sloveniji. Ob tem Ribičeva poudarja: »Lahko rečem le, da dajemo vse od sebe. Naša prva skrb je, da bodo stanovalci še naprej v dobrih rokah in da jim zaščitimo.« 

Po besedah državne sekretarke zaščitno opremo dobijo v vseh domovih za starejše, kjer jo nujno potrebujejo, vendar to opremo delijo približno na tri dni.

Po drugi strani pa je danes, denimo, Metka Lipič Baligač iz splošne bolnišnice v Murski Soboti, kjer je pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, objavila prošnjo za pomoč, kajti »v bolnišnici bi nam poleg opreme in kirurških mask prišle prav tudi doma sešite maske, ki bi jih uporabili v nemedicinskih službah in tako prihranili kirurške maske«. Vsi, ki tovrstne maske za večkratno uporabo izdelujejo sami, jih lahko prinesejo do vratarja.

Ta apel v kontekstu domov za starejše omenjam zato, ker je jasno, da tudi v teh domovih zaščitne opreme ni dovolj, niti za vse zaposlene, zato tudi številni drugi ukrepi za preprečevanje vnosa okužb v domove ne morejo biti učinkoviti. Ne v tako prenapolnjenih institucijah, ki niso urejene tako, da bi bilo v njih mogoče poskrbeti za absolutno preprečitev prenosa okužb med asimptomatskimi prenašalci, obolelimi in še neokuženimi.

Priporočilo glede oskrbovancev

Na začetek članka

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Škoda, ki jo lahko povzročijo strokovno-politične eskapade

Ivan Eržen

Prizadevanja za omejitev epidemije narekujejo usklajeno (samo)zaščitno ukrepanje vsakogar med nami in vseh skupaj.

Zato je po drugi strani res moteče, da ključni odločevalci še vedno ne zmorejo uskladiti napotil in v eter pošiljati enotnih sporočil. Da komunikacija na vseh ravneh izjemno šepa, potrjuje tudi mnenje prim. prof. dr. Ivana Eržena, vršilca dolžnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je v pogovoru za Mladino zadnje ukrepe vlade, s katerimi ta želi omejiti razmah epidemije, ocenil kot pretirane in nepotrebne.

Naj bodo ti ukrepi pretirani ali ne, nujni ali malo manj nujni, gotovo je eno: takšni nasprotujoči si nastopi v javnosti in sporočila, ki vnašajo zmedo med prebivalstvo, so vzorčni primer slabega, neusklajenega komuniciranja, ki ne more pripeljati do dobrih rezultatov. 

Komu bo zdaj javnost verjela, kako bo ravnala? Nasprotujoča si sporočila in navodila so kot kresilna goba; po njeni »zaslugi« se epidemija lahko začne nezadržno širiti – to seveda ni nujno, možno pa je. In tega si ne želi nihče, pa naj gre za direktorja NIJZ, ki bdi nad epidemiološkimi priporočili, ali za direktorje bolnišnic, ki preštevajo posteljne zmogljivosti in respiratorje, ki zaposlenim skopo odmerjajo premajhne rezerve zaščitne opreme in z vodstvi domov za starejše ter kolegi iz osnovnega zdravstva pospešeno iščejo najboljši pristop, s katerim bodo ustavili razmah okužb po zdravstvenih in socialno-varstvenih zavodih.

Če torej odgovorni, pa naj gre za predstavnike pristojnih institucij ali za manevre (zdravstvene) politike, želijo, da se njihova sporočila v prihodnje ne bodo izgubljala v kakofoniji kritikantskih izpadov, ki lahko povzročijo veliko škode, naj končno uskladijo svoja stališča. Zato, da bodo v svojih priporočilih povsem verodostojni – in ne interesno ali politično všečni. To je zagotovo zadnja stvar, ki je v taki situaciji pomembna.


Značka

pomoč starejšim pri zaščitni maski