Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019
Foto: iStock

Zanimivo bo opazovati, koliko časa bo tokrat preteklo do sprememb »odloka za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2018 do 2020«. Ta dokument naj bi namreč Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot plačniku omogočil namensko uporabo denarja, ki so ga v zdravstveno blagajno prispevali zavarovanci. Vlada bi spremenjeni odlok po prvotnih napovedih morala sprejeti novembra, vendar se doslej ni zgodilo še nič, zato ima zavod zvezane roke tudi pri pripravi okvirov za splošni dogovor za prihodnje leto.

Upravni odbor ZZZS tako v sklopu postopka, v katerem partnerji vsako leto določajo gabarite splošnemu dogovoru, po katerem je vsakemu izmed njih namenjen kos zdravstvene pogače, o tovrstnih spremembah ta teden ni mogel odločati. ZZZS namreč zaradi nesprejetja novele odloka ni mogel opredeliti dodatnih sredstev za sistemsko povečanje obsega programov zdravstvenih storitev. Kaj pravzaprav to zdaj pomeni?

S spremembo odloka zelena luč za namensko porabo prispevkov zavarovancev?

Sprememba odloka za pripravo proračunov za blagajne javnega sektorja, od katere je odvisno načrtovano povišanje izdatkov zdravstvene blagajne, bi v letu 2019 omogočila za 172 milijonov evrov več denarja za zdravstvo kot v iztekajočem se letu, od tega približno 108 milijonov evrov za zdravstvene storitve.

Ker pa uradne zelene luči za takšno načrtovanje še ni, so člani upravnega odbora ZZZS za zdaj v dogovarjanje o splošnem dogovoru za prihodnje leto lahko vključili širitev programov, ki je bila določena že za to leto, temu pa so dodali še nekaj nujno potrebnih »injekcij«, med drugim za širitev programov otroškega in šolskega dispanzerja (za 21 timov), za ambulante družinske medicine (za dodatnih 32 timov) in širitev programa specialistične zunajbolnišnične dejavnosti revmatologije (za 6,22 tima).

ZZZS bi strošek 32,5 milijona evrov prestavil v državni proračun

Že dolgo je jasno, pa ne le pri nas, kako zahtevno bo v prihodnje zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenih sistemov in njihovega financiranja, že zgolj zaradi nenehnih potreb po širitvi zmogljivosti mreže javne zdravstvene službe in potreb po uvajanju novih programov, tehnologij in zdravil, če naj slovenska medicina ostane v stiku z napredkom na tem izjemno hitro razvijajočem se področju. V tem smislu je ZZZS ta teden »presenetil« s še eno pobudo.

Zamisel o tem sicer ni nova, vendar žogica, vržena vladi, še ne pomeni, da je zmaga dobljena z enim samim metom. 

UO ZZZS je ministrstvu za zdravje in ostalim partnerjem v zdravstvu predlagal prenos stroška v višini 32,5 milijona evrov z zdravstvene blagajne na državni proračun. Če bo predlog sprejet, bo država odslej pokrivala strošek za tako imenovani terciar ena (program učenja, usposabljanja za posebna znanja, program raziskovanja, vzpostavitev nacionalnih registrov in evidenc) v višini 28,5 milijona evrov. Preostali štirje milijoni pa »pokrivajo« pripravo, koordinacijo in vodenje nekaterih preventivnih nacionalnih programov in nacionalnega laboratorija.

Utemeljitev takega predloga je logična, tudi z vidika določb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po katerih bi sredstva za te dejavnosti tako ali tako moral zagotavljati državni proračun. In, kot so še poudarili člani upravnega odbora zavoda: »Sredstva, ki jih ZZZS zbere prek prispevkov, bi namreč morala biti namenjena izključno za uveljavljanje pravic zavarovanih oseb. Na podlagi prenosa teh obveznosti na državni proračun se lahko tako sproščena sredstva ZZZS namenijo za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje čakalnih dob in za boljše vrednotenje obstoječih zdravstvenih storitev.«

Upravni odbor ZZZS o razlogih za prenos bremena v višini 32.500.000 evrov na državni proračun:

Sredstva, ki jih ZZZS zbere prek prispevkov, bi morala biti namenjena izključno za uveljavljanje pravic zavarovanih oseb.

Cakalnica

Na podlagi prenosa teh obveznosti na državni proračun se lahko tako sproščena sredstva ZZZS namenijo za boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje čakalnih dob in za boljše vrednotenje obstoječih zdravstvenih storitev.

Navsezadnje je, kot poudarja izvršilni organ skupščine, tudi v vladni koalicijski pogodbi zapisan nedvoumni cilj – skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu in dvig izdatkov za zdravstvo z zdajšnjih osmih odstotkov BDP na devet odstotkov, pri čemer navidezno minimalna, enoodstotna razlika v resnici pomeni dodatnih 430 milijonov evrov. Zakaj dvig? Razlogov ni treba iskati, saj so na dlani, v predolgih čakalnih dobah za zdravstvene storitve in v kratkih stikih pri izvajanju teh storitev; v resnici zadostuje primerjava: povprečni delež BDP za izdatke v zdravstvu v EU28 že danes znaša 9,6 odstotka BDP.

9 odstotkov BDP

za izdatke v zdravstvu je cilj Slovenije, zapisan v pogodbi vladne koalicije; zdaj zdravstvu namenjamo 8 odstotkov BDP, medtem ko je delež BDP za zdravstvo v EU28 že zdaj 9,6-odstoten



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki čakalne dobe javno zdravstvo ministrstvo za zdravje pacienti Samo Fakin splošni dogovor varnost in kakovost vlada zdravje zdravniki zdravstvo ZZZS

Spremembe proračunskih dokumentov so v pripravi

Za odziv na predloge in apele upravnega odbora ZZZS smo prosili ministrstvo za zdravje oziroma resornega ministra Sama Fakina. Prejeli smo odgovor službe za odnose z javnostmi, češ da je tovrstna vprašanja treba nasloviti na ministrstvo za finance, ki je (v povezavi s spremembo odloka) pristojno za pripravo gradiva. Temu je sledila še navedba, da je v koalicijskem sporazumu predvideno postopno povečanje skupnih sredstev za zdravstvo na 9-odstotni delež BDP.

Na ministrstvu za finance pa pojasnjujejo, da »aktivnosti za pripravo sprememb proračunskih dokumentov potekajo«.

Finančno ministrstvo bo torej vladi predvidoma v decembru predstavilo spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020 – za vse štiri blagajne javnega sektorja.

Najbolj brano