Dopolnitev članka – današnje javno pismo združenja Srebrna nit: »Zapornikom boste kupili televizorje in jim dali kartice za mobilne telefone, da bodo ostali v stiku z zunanjim svetom. Kaj pa boste naredili za starejše, ki so v popolni osami v domovih za ostarele?«
Vstopna točka, ki deluje v sklopu zdravstvenega doma v Kranju, ni edina, ki bije plat zvona zaradi pomanjkanja nujno potrebne opreme. Nabava opreme je sicer v teku, vendar je, na žalost, več kot jasno, da je tudi tovrstno ukrepanje na državni ravni steklo prepozno in premalo intenzivno. Odgovorne institucije so zatajile pri pravočasnem odzivanju na izziv, ki ga prinaša COVID-19.
Model epidemije COVID-19 v Sloveniji in dva možna scenarija
Mladi zdravniki Slovenije so nocoj objavili model epidemije COVID-19 v Sloveniji (pripravil ga je fizik Luka Medic, ob sodelovanju z zdravnico Sanjo Zupanič), ki prikazuje dva možna scenarija.
Prvi scenarij predvideva, da so ukrepi vlade, sprejeti v začetku tega tedna, uspešni – v tem primeru bodo bolnišnice najbolj obremenjene prvi teden v aprilu, potrebnih bo približno 500 hospitalizacij, od tega 120 na intenzivnih enotah.
Drugi scenarij pa nakazuje možnost, da dosedanji ukrepi ne bodo dovolj učinkoviti. V tem primeru bo do konca marca nujno treba sprejeti dodatne ukrepe; če bodo ti vendarle uspešni, bi po tem scenariju sredi aprila hospitalizacijo potrebovalo 1800 bolnikov, med njimi 500 na intenzivnih enotah.
»Po naših podatkih imamo v Sloveniji na intenzivnih enotah 200 postelj, večina je zasedenih že v običajnih razmerah!« opozarjajo Mladi zdravniki Slovenije in dodajajo: »Ključno je, kdaj so vzpostavljeni dovolj uspešni ukrepi, ki preprečijo širjenje okužbe. Že en dan zamude povzroči izjemno veliko razliko v obremenjenosti zdravstvenega sistema in nepotrebnih smrti. Meja med tem, da se okužba še naprej širi po eksponentni krivulji, in tem, da število okuženih začne upadati, je izjemna tanka! Bojimo se, da trenutni ukrepi niso dovolj učinkoviti!«
Kdaj bo na voljo dovolj zaščitne opreme?
Vlada, ki je na današnji seji predvidela nadaljnje ukrepe za omejevanje širjenja novega koronavirusa (med drugim o omejitvi zbiranja na javnih površinah na največ pet ljudi, ki naj bi jih uveljavili v kratkem), je med prednostnimi nalogami izpostavila zagotovitev potrebne zaščitne opreme, vendar na novinarski konferenci po seji vlade o tej akutni zadevi ni bilo govora. Trenutno teče več postopkov javnega naročanja za pridobitev tiste zaščitne in medicinske opreme, ki jo pri nas najbolj primanjkuje.
Po drugi strani pa je finančna zapuščina, ki jo je prejšnja vlada pustila v državnem proračunu, znašala zgolj 12 milijonov evrov in, kot je danes ponovno opozoril minister za finance Andrej Šircelj, nikakor ne bi zadostovala za nakup zaščitnih mask in druge tovrstne ukrepe, zato je bilo treba poseči po interventnih ukrepih. Poslanci matičnih parlamentarnih odborov danes razpravljajo o interventnih zakonodajnih predlogih, s katerimi urejajo različna področja; med drugim gre za pomoč delodajalcem in samozaposlenim, da bodo lažje premostili posledice nujnega ukrepanja zaradi epidemije, ki bodo vse prej kot zanemarljive.
V normalnih okoliščinah ima nova vlada za pripravo ukrepov običajno na voljo 100 dni – ta vlada pa je, kot poudarja Šircelj, v nekaj dneh sprejela ukrepe, ki bodo v sklopu obvladovanja epidemije in njenih posledic omogočili tako nakup nujno potrebne opreme kot tudi nagrajevanje vseh, ki danes delajo tako rekoč brez prestanka v nevzdržnih in nevarnih okoliščinah. »Ja, bo denar za te nagrade,« je na današnji novinarski konferenci zagotovil Šircelj.
Brez zaščitne opreme so tudi lekarniški farmacevti
Na manko zaščitne opreme opozarjajo tudi lekarne. Predsednik lekarniške zbornice Miran Golub sicer priznava, da obiskovalci lekarn dosledno upoštevajo navodila, po katerih so vrata lekarn v času epidemije odprta le za tiste posameznike, ki nimajo znakov okužb dihal (povišana telesna temperatura, kašelj, težko dihanje) – vendar, kot dodaja, v lekarno lahko pride tudi nekdo, ki je že okužen z novim koronavirusom, vendar (še) nima prepoznavnih znakov okužbe. Kljub tem opozorilom so magistri farmacije, ki delajo v kadrovsko okrnjeni zasedbi, še naprej brez ustrezne zaščite in posledično izpostavljeni velikemu tveganju za okužbo, zato so se ponekod že odločili za zaprtje lekarn.
Sicer pa v lekarnah ravnajo v skladu z odredbo resornega ministra, po kateri je izdaja zdravil na recept omejena na količino, ki zadostuje za enomesečno zdravljenje, medtem ko je pri zdravilih brez recepta mogoče kupiti eno pakiranje na osebo – da se ne bi »ponovila« izkušnja, kakršni smo bili v zadnjih dneh priča pri mrzličnem in pretiranem nakupovanju hrane. Tiste lekarne, ki sicer izdelujejo tudi galenska zdravila, pa so se v teh dneh morale usmeriti predvsem v izdelavo dezinfekcijskih sredstev, da bodo ta na voljo celotnemu prebivalstvu.
Urgentno, a še vedno prepočasno zagotavljanje opreme
In kdaj bo na voljo dovolj zaščitne opreme? »Vso nedeljo smo iskali dobavitelje mask FFP3, FFP2, kirurških mask, respiratorjev, rokavic ... Ker so bile zaloge minimalne! Zdravnike so pustili 'bose'! Na ministrstvu za zdravje in na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že 48 ur delamo 'kot nori', da bodo v teh dneh končno dobavili 1,5 milijona zaščitnih mask. In potem še dodatna dva milijona ... Da o nori tekmi s časom pri iskanju respiratorjev, ki jih potrebujejo najtežji bolniki, niti ne govorim,« poudarja Jelka Godec.
Minister za obrambo Matej Tonin pa je danes povedal, da naj bi letalo s poldrugim milijonom zaščitnih mask za Slovenijo že pristalo v Nemčiji.
Na srečo je doslej tistim, ki so najbolj izpostavljeni možnosti okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2, na pomoč priskočilo kar nekaj podjetij, ki so na podlagi pogodbe, sklenjene z Rdečim križem Slovenije, donirala nujno potrebna zaščitna sredstva – od rokavic, kombinezonov, zaščitnih anorakov do pokrival.
Pahorjev apel Evropski komisiji
Vsi zgoraj našteti ukrepi pa so le prehodne injekcije, ki nikakor ne zadostujejo za pokritje vseh potreb in za zaščito vseh, ki ne morejo ostati doma, s čimer bi se sicer najučinkoviteje izognili okužbi.
Zato je predsednik Borut Pahor danes predsednico Evropske komisije (EK) Ursulo von der Leyen prosil, naj pospešijo postopek skupnega javnega naročila medicinske opreme, ki je za Slovenijo vitalnega pomena. Kot se je pokazalo tudi v tem primeru, do kratkih stikov prihaja pri zbiranju ponudb; najkrajši možni rok za prijavo je šest dni. Danes popoldne pa je predsednica EK že sporočila, da bo EU od Kitajske v kratkem prejela več kot dva milijona kirurških zaščitnih mask, več kot 200.000 zaščitnih mask N95 in 50.000 testov za ugotavljanje okužbe z novim koronavirusom.
Iskrena hvaležnost in pozivi k odgovornemu obnašanju
Sicer pa se je danes ob 18. uri tudi Slovenija pridružila državam, v katerih prebivalci s ploskanjem izrazijo iskreno hvaležnost vsem, ki v času epidemije oziroma pandemije COVID-19 skrbijo za našo varnost in zdravje, ki so zaslužni za to, da v državi vsa nujna infrastruktura deluje nemoteno, in ki zagotavljajo zdravstveno obravnavo, nego in oskrbo vsem, ki to potrebujejo.
»Tu smo za vas – prosimo, ostanite doma za nas!« Tovrstne prošnje zdravstvenih timov se vrstijo iz dneva v dan, iz ure v uro – da bi vsakdo razumel, zakaj je tako pomembno, da ostane doma in tako pripomore k preprečevanju širjenja te nevarne okužbe. Zato: ostanite doma, saj se bo Slovenija le tako izognila izkušnji, kakršni smo bili priča v primeru sosednje Italije!
V UKC Ljubljana imajo trenutno hospitaliziranih 18 pacientov s COVID-19, od teh jih pet potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije.
Novi koronavirus – statistika in primerjava testiranj, podatki o okužbah po spolu in starosti
V spodnjih grafih so primerjalno zanimivi in povedni podatki, s pomočjo katerih slika o epidemiji COVID-19 na Slovenskem postaja vse bolj jasna.
Fotografije – zaščitne maske in testiranje vzorcev: iStock; ZD Kranj in Borut Pahor: STA; lekarna: Diana Zajec; zdravstveni tim in policisti: FB; enota intenzivne terapije: UKC Ljubljana
Dopolnitev članka – današnje javno pismo združenja Srebrna nit:
»Zapornikom boste kupili televizorje in jim dali kartice za mobilne telefone, da bodo ostali v stiku z zunanjim svetom. Kaj pa boste naredili za starejše, ki so v popolni osami v domovih za ostarele?«
Ljubljana, 19. marec 2020 – »Pomanjkanje socialnih stikov pri starejših, zlasti pri kronično bolnih, vodi v stres in zmanjšanje odpornosti, resno je prizadet imunski sistem in to lahko vodi v prezgodnjo smrt,« se v današnjem javnem pismu na izsledke znanstvenih študij sklicuje Biserka Marolt Meden. Ob tem opozarja, da združenje Srebrna nit, ki ga vodi, tudi v izrednih razmerah, ki jih narekuje epidemija novega koronavirusa, ne bo dovolilo, »da starejši umirajo v prepričanju, da smo pozabili nanje«.
Domovi za starejše so zaprti za obiske, njihovi varovanci so v popolni osami, osebje pa je zdesetkano. »Osebje, ki skrbi za stanovalce, okužene s koronavirusom, ne bi smelo skrbeti za tiste stanovalce, ki te okužbe nimajo. Po naših informacijah pa tega ni mogoče zagotoviti, saj osebja ni dovolj,« kajti že siceršnjemu kroničnemu pomanjkanju kadra se je zdaj pridružila dodatna skrb vzbujajoča kadrovska praznina, kajti del zaposlenih je v samoizolaciji, medtem ko so nekateri odsotni iz drugih razlogov.
»Zapornikom boste kupili televizorje in jim dali kartice za mobilne telefone, da bodo ostali v stiku z zunanjim svetom. Kaj pa boste naredili za starejše, ki so v popolni osami v domovih za ostarele?,« sprašuje vlado predsednica Srebrne niti in podobne ukrepe predlaga tudi v domovih za ostarele, kajti vsi starejši nimajo telefonov, ker preprosto nimajo dovolj denarja, da bi si jih lahko privoščili – to pa pomeni, da so v zdajšnjih razmerah povsem brez stika z zunanjim svetom.
»Vemo, da starejši kronični bolniki umirajo – vendar naj ne umrejo v prepričanju, da so jih njihovi bližnji zapustili in pozabili nanje!« Zato Srebrna nit predlaga, naj se pri razporejanju zaposlenih in študentov zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije, medicine, sanitarnega inženirstva, laboratorijske medicine, klinične psihologije in sociale odredi obvezna pomoč v socialno-varstvenih zavodih. Tako bi zagotovili pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih varovancev – hranjenju, preoblačenju, higieni, gibanju, varovanju, družabništvu in različnih aktivnostih, pri katerih so jim bili sicer pred uvedbo karantene v domovih za starejše v pomoč svojci.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
