Ukrepi

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sedem ur je trajala včerajšnja seja, na kateri so se poslanci, člani dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor –, do poznih večernih ur seznanjali z nedopustnimi razmerami, ki vplivajo na življenje prebivalcev srednje Soške doline. Ti so že dolgo zaznamovani z azbestno dediščino, ki je na tem delu Slovenije pustila 100-krat močnejši odtis kot na ostalih. Zgodba nekdaj lepe, danes pa tako zelo onesnažene doline, ki ima rdečo nit v preštevanju obolelih za rakom in umrlih, pa je začela v zadnjem času dobivati epilog s sežigom in sosežigom odpadkov, v pretežni meri uvoženih iz tujine, ki ga Salonit Anhovo želi v prihodnje še povečati. Ne le domačini, tudi zdravniki, ki se jim takšen odnos do pomembnega dela slovenstva zdi nedopusten, neetičen in povsem nevzdržen, so se odločili spremeniti tok te zgodbe. O tem je včeraj tekla beseda.

Članek

Pravice pacientov

Si starejši, nemočni in težko bolni ljudje pri nas res lahko le še narišejo pravico do prevoza na zdravljenje, ki jim lahko reši življenje?

Zdravnica Polona Campolunghi Pegan je na facebooku s podrobnim opisom nevzdržnega dogajanja, povezanega s prevozi starejših, težko bolnih, nemočnih in betežnih pacientov, sprožila pravcati revolt. Zavarovalniški nadzorniki s področja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja namreč te prevoze, ne da bi sploh poznali stanje obolelega, nemalokrat označijo kot neutemeljene in nepotrebne ter posledično finančno kaznujejo bodisi zdravnika bodisi zdravstveno ustanovo. In kdo bo odgovarjal takrat, ko bo taka birokratska presoja, ki bi dementnega bolnika, takšnega, ki se še v poznanem prostoru izgubi in ne ve, kaj je nameraval narediti, poslala kar na avtobus, morala prevzeti odgovornost za posledice? Gre za enega izmed resnih sistemskih problemov, ki bi ga že zdavnaj morali rešiti oziroma do tega sploh ne bi smelo priti.

Članek

Transplantacije

Legendarna alpinistka in kraljica slovenskega lednega plezanja Jasna Pečjak od prvega dne, ko so jo po presaditvi pljuč zbudili iz umetne kome, prekipeva od veselja: »Diham! Spet diham!«

Več kot 85 odstotkov Slovencev podpira transplantacijsko dejavnost, najbolj sofisticirani in kompleksni način zdravljenja, s katerim je človeku, ki mu sicer ne bi bilo pomoči, življenje mogoče rešiti s presaditvijo organa. Do darovanja organov po smrti se je doslej opredelilo 0,5 odstotka prebivalstva; podatek o tem ostane zaklenjen do konca posameznikovega življenja.

Članek

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Članek

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Članek

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Intervju

Prehranska dopolnila

Ne nasedajte zavajajočim spletnim oglasom o prehranskih dopolnilih – imate le ena jetra!

Čeprav Slovenci zdravje umeščamo na vrh lestvice življenjskih vrednot, je skrb zanj precej raznolika. Opazno se poveča takrat, ko nekaj »zaškriplje«; takrat bi človek naredil vse, da bi odpravil težave, ki bodisi vodijo v bolezensko stanje bodisi so že prepoznavni znak konkretne bolezni. Zato je takrat res pomembno, da ne nasedamo številnim (spletnim) oglasom in obljubam o neverjetnih, tako rekoč takojšnjih učinkih pripravkov, ki da so po »ugodni« ceni na voljo le še kratek čas – kajti cena takšnega pripravka nikoli ni ugodna, lahko pa je usodna. Znani so primeri (v Sloveniji!), ko so si ljudje zaradi nekritičnega jemanja pripravkov za razstrupljanje uničili jetra, nakar jim je življenje lahko rešilo le zdravljenje s transplantacijo. Zato je letošnji dan slovenskih lekarn (26. september) namenjen opozorilom o pravilni in varni uporabi zdravil in prehranskih dopolnil pa tudi zdravilnih rastlin in hrane, izdelkov torej, ki lahko pustijo usoden odtis na največji žlezi v organizmu – jetrih.

Članek

Podhranjenost

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek: »V Sloveniji je podhranjenost velik problem, tudi na račun zakoreninjenih dogem glede debelosti«

»V Sloveniji so dogme glede debelosti zelo zakoreninjene, saj debelost na splošno še vedno gledamo in ocenjujemo glede na indeks telesne mase, kar pa ni v redu, kajti človeka ne določajo kilogrami, ampak sestava njegovega telesa. In prav ta napačni zorni kot, ki se osredotoča na kilograme in indeks telesne mase, je lahko resen problem, če ga zdravnik uporablja bodisi pri bolnikih bodisi pri športnikih. Si predstavljate, da zdravnik športniku z indeksom telesne mase 30 naroči, naj vendarle začne hujšati? Tudi to se dogaja. Zato mora vsak zdravnik vedeti, do kod seže njegovo področje oziroma strokovno znanje – in poiskati strokovnjake, ki njegovo znanje lahko nadgradijo,« opozarja doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, ki kot zdravnica dela na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, sicer pa je izjemna poznavalka tega področja, kar dokazuje tudi eden izmed njenih nazivov: mednarodni učitelj klinične prehrane.

Intervju

Ukrepi

»V Sloveniji ustvarjamo invalide!« opozarja prof. dr. Metoda Dodič Fikfak v pogovoru o okoljskih in drugih prezrtih grožnjah za zdravje slovenstva, ki jih ilustrira z številnimi konkretnimi primeri

Zdravstveni in okoljski problemi so tesno prepleteni, zato bi v Sloveniji ukrepanje v smislu izboljšanja pogojev za zdravo življenje in bivanje moralo postati bistveno bolj usklajeno, kot je v resnici. Problemov je ogromno, pri odgovorih pa kaj hitro zmanjka manevrirnega prostora. Kako je mogoče, da pri nas ne priznavamo poklicnih bolezni, čeprav delodajalci z vztrajanjem pri neustreznih pogojih za delo ustvarjajo invalide? Zakaj se dopušča, da tovarne in podjetja tako rekoč sama ocenjujejo, da njihova dejavnost ne predstavlja tveganja in nevarnosti za zaposlene ali za bližnje prebivalce? Zakaj nimamo neodvisne institucije, ki ne bi podlegala pritiskom in bi brez dlake na jeziku povedala, kaj vse v tej slovenski zimzeleni zgodbi je v resnici bolj črno kot zeleno?

Intervju

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Članek

Preventiva

Z zelo preprostimi prijemi lahko prepolovimo tveganje za nastanek raka. Kako?

Začenja se evropski teden boja proti raku, za katerim v Sloveniji vsako leto zboli približno 8000 moških in 6000 žensk. Ta bolezen pri nas iz leta v leto ugasne več kot 6000 življenj – ker je bila bodisi prepozno odkrita bodisi preveč invazivna, da bi bilo obolelega mogoče rešiti iz njenih krempljev. Po drugi strani pa med nami živi 100.000 zmagovalcev – ljudi, ki so za rakom sicer zboleli, vendar so ga uspešno premagali. In, kar je še pomembneje: po ocenah Mednarodne agencije za raziskovanje raka je z zelo preprostimi prijemi v načinu življenja mogoče prepoloviti breme raka – pa tudi drugih kroničnih obolenj, vključno s srčno-žilnimi boleznimi.

Članek

Ukrepi

Kaj bo novi zdravstveni minister dal v prvi plan – funkcionalno diagnostiko in reanimacijo sistema ali bolnike?

Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana, ki je največjo zdravstveno ustanovo na Slovenskem vodil le dobro leto dni, pred tem pa zdravstva ni pobliže poznal, je kot edini kandidat za ministra za zdravje danes dobil zeleno luč matičnega parlamentarnega odbora. Poslanci so nujno sejo odbora za zdravstvo zaradi redne seje dvakrat prekinili, da so v dveh dneh in treh etapah seje dobili zadovoljive in dovolj celovite odgovore na vsa vprašanja, ki bodo v prihodnje predstavljala ključne izzive v poslanstvu novega zdravstvenega ministra, po profesiji ekonomista; po izčrpnem hiringu je večina članov odbora Šabedrovo kandidaturo podprla.

Komentar

Presejalni programi

Zakaj ne odvreči vabila za Svit v smeti, ampak zgrabiti za možnost in brez čakalnih vrst opraviti preiskavo, ki vas lahko reši pred rakom debelega črevesja in danke?

Marec je mednarodni mesec boja proti raku na debelem črevesju in danki, enemu izmed redkih onkoloških obolenj, ki ga je mogoče preprečiti ne le z zdravim načinom življenja, ampak tudi ali predvsem z udeležbo v presejalnem programu Svit, v sklopu katerega lahko odkrijejo začetne bolezenske spremembe prej, preden jih človek sploh občuti. Zakaj potem še vedno toliko vabil za udeležbo v Svitu, ki je brezplačna – in to v času, ko slovensko zdravstvo zaznamujejo predolge čakalne dobe, ki nemalokrat še dodatno ogrozijo zdravje obolelega –, pristane v košu za smeti?

Članek

Rak

Viljem Kovač: »Vsakemu Slovencu, ne glede na to, na katerem koncu države živi, je treba zagotavljati enako kakovostno zdravljenje«

Prebivalstvo Slovenije se pospešeno stara, o čemer priča tako na glavo obrnjena demografska piramida kot tudi naraščajoča obolevnost za rakom, boleznijo z več sto raznolikimi obrazi, ki danes ni več usodna, ampak je po zaslugi znanstvenih izsledkov, umeščenih v znanje sodobne medicine, postala eno od kroničnih obolenj. Kje smo na področju obvladovanja raka, kateri so najbolj izstopajoči dosežki onkologije, kje nas čakajo največji izzivi – in kako jim bo Slovenija kos? O tem je za zdravstveni portal v video intervjuju podrobneje spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni direktor osrednje institucije za zdravljenje raka na Slovenskem, Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana.

Intervju

Ukrepi

V UKC Ljubljana zagotavljajo, da v programu otroške srčne kirurgije ni več kratkih stikov

Z danes sprejetim odlokom o prenehanju delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), javnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi pod okriljem prof. dr. Igorja D. Gregoriča rešil usodo programa otroške kirurgije na Slovenskem, je omenjena zgodba vsaj na tej ravni tudi formalno končana. Takšen epilog je bil sicer predviden in napovedan že z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije tudi v prihodnje deloval pod okriljem UKC Ljubljana – in, do nadaljnjega, s pomočjo tujih strokovnjakov.

Članek

Preventiva

Je res, da bi danes vsaka ženska lahko preprečila nastanek raka materničnega vratu?

Danes se je začel že 13. evropski teden boja proti raku materničnega vratu, obolenju, ki se mu je Slovenija uspešno zoperstavila s presejalnim programom Zora, po zaslugi katerega se je v zadnjih 15 letih število na novo odkritih primerov tega raka več kot prepolovilo. Vendar izzivov ni konec, nasprotno, dosedanji dosežki bi morali tistim ženskam, ki so doslej možnost za zgodnje odkritje predrakavih sprememb in pravočasno zdravljenje preprosto prezrle – in teh je še vedno veliko – predstavljati le še dodatno spodbudo za boljšo skrb za lastno zdravje. Zakaj?

Članek

Ukrepi

100 dni vlade – 100 strani zahtev naših bralcev za zdravstvenega ministra

Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.

Članek

Ukrepi

Odisejada reševanja otroške srčne kirurgije se končuje – ali pa začenja, odvisno od zornega kota

Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.

Članek

Preventiva

Movember kot agens, ki naj bi nagovoril vsakega med nami v smislu: vredno je, zate gre

Movember je boj proti raku prostate, drugemu najpogostejšemu raku pri moških; je boj proti raku na modih, kajti število teh diagnoz se je v zadnjega pol stoletja podvojilo; je boj proti fizični neaktivnosti, ki se je v zadnjih 50 letih prav tako podvojila. Je tudi boj proti psihičnim motnjam, kajti še vedno vsak minuto en moški na svetu naredi samomor. Movember je prav tako sinonim za boj proti raku pljuč; to obolenje v Sloveniji sicer ni med najpogostejšimi, je pa v družbi bolezni, ki najpogosteje povzročijo smrt. Razlogov za ukrepanje je veliko, možnosti za spremembo te boleče statistike, za katero se skrivajo številne osebne, boleče, a nemalokrat tudi spodbudne zgodbe, je ogromno. Tudi manevrirnega prostora za izboljšanje skrbi za lastno zdravje, tako žensk kot moških, je dovolj – le spregledan ne sme ostati.

Članek

Ukrepi

Program otroške srčne kirurgije: odločitev bo padla sredi decembra

Program otroške srčne kirurgije, ki deluje v sklopu UKC Ljubljana in za katerega je kazalo, da se po popolnem kadrovskem razpadu preprosto ne bo več mogel pobrati, v tem trenutku deluje. Vodstvo UKC zagotavlja, da se razmere opazno izboljšujejo, najsi gre za kadrovsko pokritje tega izjemno sofisticiranega programa ali za odnose med zaposlenimi, ki da so neprimerljivo boljši kot v preteklosti. Toda minister za zdravje bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa, ki je še vedno, vsaj na simbolični ravni, razpeto med dvema nosilcema, ljubljanskim UKC in Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), sprejel šele čez mesec dni. Do takrat pa ga, tudi zaradi današnjih obljub, izrečenih na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, čaka veliko dela.

Članek