Na Finskem so izračunali, da stroški, povezani z uživanjem alkohola, na letni ravni znašajo približno milijardo evrov. Po usmerjenih svetovanjih in ukrepih, ki trajajo od 15 do 20 minut in stanejo od 84 do 241 evrov, ciljajo pa v spremembo tovrstnih razvad, se najmanj eden od desetih posameznikov, ki uživajo prevelike količine alkohola, odloči za korenito spremembo in bodisi močno zmanjša količine alkohola ali nasploh preneha s pitjem. Na območju, ki ga pokriva univerzitetna bolnišnica v Helsinkih, bi v tovrstne prijeme morali vložiti 67,5 milijona evrov, posledično pa bi, na račun manjše potrebe po zdravljenju posledic alkohola, prihranili 148 milijonov evrov.

Zdaj si na Finskem, kot smo slišali na konferenci EHFG v Bad Hofgasteinu, prizadevajo za celovito uvedbo tovrstnih ukrepov, h katerim, tako ali drugače, stremijo tudi druge države – v želji, da bi spremenile navade nenehnega nazdravljanja, ki iz prijetnih običajev lahko kaj hitro in nenadzorovano prerastejo v odvisnost in v alkoholizem, in v nameri, da bi dokazale, da pri iskanju rešitev za raznorazne tegobe zatekanje k alkoholu zagotovo ni tisto, ki bi lahko prineslo rešitev.

Številne države pa se ponašajo z že uveljavljenimi novostmi; prenekatera med njimi na področju alkoholne politike predstavlja model, vreden zgledovanja.

O tej problematiki sem se v Bad Hofgasteinu pogovarjala z Janom Pelozo, Andrejem Martinom Vujkovcem in Vesno-Kerstin Petrič, ki so že leta aktivni tako doma kot v tujini v prizadevanjih za uvedbo korenitih sprememb na tem področju, o čemer so spregovorili tudi na omenjeni konferenci.

Jan Peloza: V Litvi imajo eno izmed najnaprednejših alkoholnih politik na svetu

Po oceni Jana Peloze, soustanovitelja mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in svetovalca Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), se pri iskanju rešitev velja zgledovati po Litvi, kjer je minister za zdravje, nekdanji aktivist na področju alkoholne politike, uvedel eno najnaprednejših alkoholnih politik na svetu in med drugim prepovedal promocijo in oglaševanje alkohola. 

Primer dobre prakse je tudi Škotska, kjer so uvedli minimalno ceno alkohola. Kot poudarja Peloza, so na Škotskem s tem ukrepom določili, »kolikšna je lahko minimalna cena na gram oziroma na mililiter alkohola, kajti dokazano je, da se z dvigom cene za vsak gram alkohola zmanjšata umrljivost in zbolevnost za boleznimi, ki so povezane z uživanjem alkohola. Veliko ljudi to razume narobe, v smislu, da je alkohol najcenejši, kar, seveda, ne drži.«

Ob tem Jan Peloza spomni na tako imenovani Kebrov zakon, ki so ga na svetovni ravni zelo opevali, saj je Slovenija s tem dokumentom popolnoma prepovedala oglaševanje alkohola in med drugim uzakonila prepoved prodaje alkohola po 21. uri. 

»Na žalost so poslanci potem sprejeli izjeme, ki so dovoljevale oglaševanje piva, vina in drugih alkoholnih pijač z manjšo vsebnostjo alkohola. In kje smo danes, 17 let kasneje? Nič od naštetega se ni izboljšalo, nasprotno, s prihodom novih medijev in socialnih omrežij, nad katerimi ni nikakršnega nadzora in kjer industrija lahko počne, kar želi, se stanje poslabšuje. Nedavno pa je državni zbor sprejel še bolj nazadnjaški zakon, ki dovoljuje prodajo alkohola tudi na športnih prireditvah,« opozarja Peloza. 

Po njegovem mnenju bi nam morale biti za zgled države z dobrimi praksami na tem področju, »pri čemer ne velja pozabiti, da je Slovenija med največjimi porabnicami alkohola na prebivalca, kar med drugim pomeni, da je tudi škoda, ki jo alkohol povzroča, med največjimi – in enako velja tudi za stroške v državni blagajni. Kdorkoli trdi, da naj bi bila država s tem, ko prodaja alkohol, v plusu, nima prav, kajti to ne drži – država s trošarinami in z davkom na alkohol dobi dosti manj, kot pa je treba iz zdravstvene blagajne nameniti za zdravljenje ter za vse stroške, povezane s prezgodnjo umrljivostjo zaradi alkohola.«

In vizija za ukrepanje v prihodnje? Potreben je dialog – ne dialog z alkoholno industrijo, kot to počnejo številne politične stranke, neposredno ali posredno, ampak dialog med različnimi drugimi industrijami, ki vplivajo na uporabo alkohola, med katerimi so hotelirska ali gostinska združenja in prodajalci, meni Jan Peloza in dodaja: »Sprejeti je treba zakon, ki bo prepovedal oziroma omejil oglaševanje, promocijo, doniranje in sponzoriranje alkoholnih podjetij, si prizadevati za dvig cene in trošarin – najpomembneje pa je, da se zmanjša dostopnost do alkohola, ki je zdaj na voljo tako rekoč na vsakem koraku in je dostopen bolj kot mleko ali kruh.«

Andrej Martin Vujkovac: Oglaševanje alkohola je zelo agresivno, usmerjeno predvsem v mlade

Predsednik Mednarodne zveze za zdravje mladih (International Youth Health Organization) Andrej Martin Vujkovac, po profesiji zdravnik, pa ob tem izpostavlja, da se »mladi zelo zavedajo škode, ki jo povzroča alkohol, kar pa, na žalost, ne pomeni, da se v odnosu do alkohola temu primerno tudi vedejo. V odnosu do industrije – na račun tega, da je oglaševanje alkohola zelo agresivno in usmerjeno predvsem v mlade – pa se mladi na ta sporočila odzivajo zelo dobro.« 

Ko mladi slišijo ta sporočila, ki jim dajo vedeti, da nekdo očitno želi manipulirati z njimi, posledično vsaj dvakrat razmislijo o tem problemu, ugotavlja Vujkovac. »In na tak način se je mladim najlaže približati, kajti sporočila v smislu, kako škodljiv je alkohol, saj da bomo zaradi čezmernega pitja alkohola čez 20 ali 30 let zboleli, se mladih načeloma ne primejo. Če pa jim povemo, da si nekdo načrtno prizadeva, da bi posegli po alkoholnih pijačah, so do takega sporočila bistveno bolj dovzetni. S takim sporočilom mlade opremimo z znanjem, zavedanjem, da potem tudi sami postanejo bolj aktivni na tem področju.«

Pri omenjenih prijemih alkoholne industrije se same po sebi ponujajo vzporednice s tobačno industrijo in poskusi vplivanja na zakonodajo. »V slovenskem prostoru je to zelo dobro prepoznavno, v obliki različnih pobud in posledičnih sprememb zakonodaje ali blokiranja takšnih sprememb, ki bi bile v prid javnega zdravja. Te nimajo racionalne podlage – in to opazimo tudi mladi. Močno so prisotni pritiski z vidika oglaševanja alkoholnih pijač, prav tako je pri dostopnosti alkohola, ki je na voljo tako rekoč na vsakem koraku. Zelo prozorno pa je tudi povezovanje posameznih podjetij z družbeno zelo sprejemljivimi vedenji, kot so, na primer, šport, dogodki, praznovanja – v tem smislu se pri nas spodbuja občutje, da tovrstni dogodki brez alkohola preprosto ne morejo obstajati,« poudarja Andrej Martin Vujkovac.

Vesna-Kerstin Petrič: Na ravni Evropske komisije smo v zadnjih letih naredili korak nazaj

Vesna-Kerstin Petrič, ki si na ministrstvu za zdravje že desetletja prizadeva za korenite izboljšave na področju alkohola, tobaka in drugih odvisnosti, je sicer izjemno dejavna in priznana tudi na mednarodni ravni. Letos je pomagala oblikovati strokovni program konference EHFG, na kateri so dali pomemben poudarek (tudi) alkoholni politiki oziroma izpostavljanju plusov in minusov na tem področju.

»Dobre novice so, da se je v zadnjem času na mednarodni platformi zgodilo kar nekaj stvari. Sicer smo po sprejetju globalne strategije na ravni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dobili občutek, da se potem ni zgodilo kaj dosti, vendar je bil v evropski regiji sprejet akcijski načrt za izvajanje globalne alkoholne politike; uvedeno je bilo spremljanje zdravstvenih politik po vseh državah, kar je državam omogočilo vpogled v to, kako (ne)uspešne so na tem področju. In nekatere države izven EU so dosegle velike uspehe,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedala Petričeva. 

Med temi državami po njeni oceni »velja izpostaviti Rusijo, kjer so pomembno zmanjšali tako uporabo alkohola kot tudi škodo, ki jo povzroča alkohol. Uspešni so bili tudi Škoti, z uvedbo minimalne cene, čeprav je bilo videti, da jim to – tudi zaradi evropske zakonodaje – nikakor ne bo uspelo. Vendar so dokazali, da ta ukrep prispeva k boljšemu zdravju, zato je njegova uvedba smiselna tudi v drugih državah.«

Ob tem pa opozori, da »smo na ravni Evropske komisije v zadnjih letih naredili korak nazaj. Ni prišlo do uresničitve zavez, sprejetih v strategijah. Sistem smo gradili na komunikaciji med različnimi deležniki, vključno z industrijo; na ravni komisije je bil vzpostavljen forum, na katerem so nevladne organizacije razpravljale z alkoholno industrijo, torej s proizvajalci in tistimi, ki alkohol tržijo. Pokazalo se je, da so interesi tako različni, da skupnega jezika ni mogoče najti. Istočasno pa je prišlo še do zmanjšanja finančne podpore nevladnim organizacijam oziroma mreženju.«

Slovenija je v to področje posegla s konferenco, ki jo je na evropski ravni organizirala pred tremi leti, ko Evropska komisija ni več podpirala tovrstnih dogodkov. »Vendar so takšni dogodki, na katerih svoja stališča in dobre prakse izmenjujejo nevladne organizacije, raziskovalci in države, izjemno pomembni. Država, ki se je prav tako odločila za takšno naložbo, je bila Škotska, ki je z minimalno ceno imela res kaj pokazati na področju alkoholne politike,« pravi predstavnica ministrstva za zdravje, ki ocenjuje, da bi EU morala ponovno omogočiti takšno mreženje.

»Vsi govorimo, da zdravje šteje in vedno več je govora o tem, da prispeva tudi k družbenemu napredku in ekonomski rasti. Če mislimo resno, se je treba vprašati, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na zdravje – in alkohol je nesporno eden izmed teh dejavnikov,« opozarja Vesna-Kerstin Petrič. 

Zaradi posledic alkohola v Sloveniji na leto ugasne 650 življenj.

Med dosežki na področju alkoholne politike pa omenja mobilizacijo mladih na ravni Evrope, ki vse odločneje zahtevajo ukrepanje na tem področju. »Prav mladi so ciljna skupina industrije, kajti človeka je v pitje alkohola treba uvesti zelo zgodaj, da ga poveže z dobrimi in slabimi novicami, s praznovanjem in žalovanjem, in da kasneje v življenje ob takih priložnostih alkohol tudi konzumira. Mladi so prepoznali, da jim je alkohol vsiljen – morda tudi zato, ker so jim ga vsiljevali na način, ki je bil zelo prepoznaven za mlade, ne pa v tolikšni meri tudi za ostale, ki medijev ne spremljamo na takšen način kot mladi. Ti namreč, tudi v Sloveniji, ugotavljajo, da je promocija alkohola v spletnih medijih postala pomemben dejavnik, česar pa pogosto ne jemljemo dovolj resno.«

Moldavski rigorozni ukrep

Medtem ko, na primer, Estonija pospešeno išče način za uvedbo celostne alkoholne politike, po drugi strani izstopa Moldavija, kjer se je vlada v prizadevanjih za zmanjšanje bremena alkoholizma odločila za res radikalne ukrepe.

In kakšni so ti ukrepi, ki jih je v kontekstu iskanja rešitev na področju alkoholne politike v EU mogoče omeniti kot res zelo izstopajoče? V Moldaviji morajo vozniki, ki so vozili pod vplivom alkohola – če želijo obdržati vozniško dovoljenje –, sodelovati v programu, v sklopu katerega morajo pomagati v bolnišnicah ali v mrtvašnicah. Delajo na bolnišničnih oddelkih, kjer so hospitalizirani pacienti, poškodovani v prometnih nesrečah – ali pa v mrtvašnicah, kjer bodisi pomagajo umivati preminule bodisi sodelujejo pri obdukciji. 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.