Značka: Evropska komisija

Značka: Evropska komisija

Ukrepi

Bo slovensko zdravstvo po dolgih desetletjih res dobilo veter v že dodobra nacefrana in z obliži prelepljena jadra, pacienti pa boljšo dostopnost do varnejših in pravočasnejših storitev?

Slovenska medicina je tako rekoč iz banalnih razlogov, ki pa se vedno znova znajdejo na skupnem imenovalcu – financiranju –, začela izrazito zaostajati za razvitimi državami. Reforme sistema, o kateri je bilo v minulih letih in desetletjih sicer veliko govora, ni bilo od nikoder. Je mogoče verjeti, da bo skorajda dve milijardi evrov »težki« predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe v slovensko zdravstvo v prihodnjem desetletju, ki že čaka na razpravo v poslanskih klopeh, dal nov veter v že dodobra nacefrana in z obliži prelepljena jadra slovenskega zdravstva, pacientom pa prinesel oprijemljiv obet za boljšo in hitrejšo dostopnost do kakovostnih in varnih zdravstvenih storitev?

Cepljenje

Znanje, znanost in zaupanje so vrednote, na katere se v zdajšnjih razmerah lahko opremo – vse ostalo je tratenje časa in življenj

Poznate koga, ki že desetletja uživa v hitri prehrani, si prižiga eno cigareto za drugo, seveda predvsem zato, da bi, kot si dopoveduje, umiril stres, v katerega ga peha življenje, v popoldanskem času, ko službene obveznosti niso več tako zelo obvezujoče, pa si »priveže dušo« še z dobršnim odmerkom alkohola, samo zato, da bo, kot se prepričuje, kos nadaljnjim izzivom, ki pridejo na vrsto v domačem okolju – zlasti zdaj, ko smo zaradi epidemije primorani večino časa prebiti z najbližjimi, med štirimi stenami doma, kjer se pišejo zelo različne zgodbe, od lepih in ljubečih pa do izjemno tragičnih in brutalnih? Poznate koga, ki iz takšne resničnosti najraje prestopi v virtualni svet, kjer si lahko da duška ter agresivno in arogantno nasprotuje vsemu razumnemu, samo zato, da bi – čeprav nemalokrat pod izmišljenim imenom in profilom – zadostil lastni nemoči, izvirajoči iz neznanja in nevédenja?

Ukrepi

Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Medtem ko se je na globalni ravni z novim koronavirusom doslej okužilo 2.197.593 ljudi, zapleti pri prebolevanju bolezni COVID, ki jo povzroča omenjeni virus, pa so do danes po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zahtevali 153.090 življenj, je pri nas dosedanje breme te bolezni dokaj blago. Toda infektologi in epidemiologi opozarjajo, da trenutne razmere, h katerim smo pripomogli vsi – z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos tega trdoživega koronavirusa –, naše pozornosti ne smejo uspavati. Čeprav se začenja udejanjati tako težko pričakovano rahljanje ukrepov, ne velja pozabiti, da epidemija ne bo kar ugasnila; nasprotno, od tega, kako dosledni bomo pri preprečevanju možnosti za prenos okužbe, je odvisno, do koliko in kakšnih izbruhov bo v prihodnje še prišlo. Vzporedno z epidemijo, ki nam je dodobra spremenila ustaljeni način življenja, pa se odvija marsikaj, za kar se sicer zdi, da bo zaradi izjemne situacije potem, ko se bodo stvari normalizirale, poniknilo v pozabo – a ne bo tako.

Ukrepi

Novi koronavirus potrjen tudi v Sloveniji. Kako ukrepati in kam poklicati ob sumu na okužbo?

Novi koronavirus, s katerim se je do danes na globalni ravni okužilo 93.076 ljudi, 3202 pa jih je zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID-19 umrlo, je zdaj potrjen tudi v Sloveniji. Oboleli se je pred nekaj dnevi vrnil iz Maroka, prek Italije; danes je bil zaradi zdravstvenih težav pri osebnem zdravniku, ki ga je zaradi bolezenskih znakov napotil na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Tam so mu odvzeli bris, v laboratoriju za diagnostiko virusnih infekcij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Pacient je ostal v bolnišnici, hospitaliziran je v izolacijski sobi, ki je bila pripravljena za zdravljenje pacientov s to boleznijo. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil potrjen nocoj malo pred 21. uro, ob pol deseti zvečer je minister za zdravje Aleš Šabeder v izjavi za javnost ta podatek potrdil. 

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Ukrepi

Mladi oskrbovalci, otroci težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, prvič doslej dobivajo psihosocialno pomoč

Težko si je predstavljati, kako zelo se najstniku, ki mora doma skrbeti za enega od staršev, ki je zbolel za neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je tako rekoč povsem nemočen, spremeni življenje. Kaj narediti, da mladega, odraščajočega človeka takšno breme ne bi zlomilo ali ga za vedno zaznamovalo, kako mu pomagati, da bo istočasno kos tudi šolskim obveznostim in da bo, navsezadnje, imel nekaj prostega časa tudi zase? Odgovor bo v prihodnje ponujal projekt, v sklopu katerega bodo tudi pri nas tako imenovane mlade oskrbovalce povabili k udeležbi v brezplačnem programu psihosocialne podpore, ki je marsikje v tujini del ustaljene strokovne pomoči.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«