Mladi oskrbovalci, otroci težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, prvič doslej dobivajo psihosocialno pomoč

Mladi oskrbovalci, otroci težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, prvič doslej dobivajo psihosocialno pomoč

Težko si je predstavljati, kako zelo se najstniku, ki mora doma skrbeti za enega od staršev, ki je zbolel za neozdravljivo boleznijo, zaradi katere je tako rekoč povsem nemočen, spremeni življenje. Kaj narediti, da mladega, odraščajočega človeka takšno breme ne bi zlomilo ali ga za vedno zaznamovalo, kako mu pomagati, da bo istočasno kos tudi šolskim obveznostim in da bo, navsezadnje, imel nekaj prostega časa tudi zase? Odgovor bo v prihodnje ponujal projekt, v sklopu katerega bodo tudi pri nas tako imenovane mlade oskrbovalce povabili k udeležbi v brezplačnem programu psihosocialne podpore, ki je marsikje v tujini del ustaljene strokovne pomoči.

Mladi oskrbovalci, otroci težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, prvič doslej dobivajo psihosocialno pomoč
Mladostnike, otroke oseb s težkimi obolenji, bo vloga, v katero so prisiljeni – vloga mladega oskrbovalca – zaznamovala za vse življenje. Da zaznamovanost ne bo neizbrisna in preveč obremenjujoča, bo skrbel projekt psihosocialne podpore, ki se trenutno odvija v Ljubljani in v Celju, razširil pa se bo po vsej Sloveniji oziroma povsod, kjer si bodo mladi želeli tovrstne pomoči. Foto: iStock

V Evropi se skorajda osem odstotkov mladih znajde v položaju, ko so primorani skrbeti za najmanj enega družinskega člana, takšna obremenitev pa lahko močno vpliva na njihov osebni razvoj in pusti neizbrisen odtis v njihovem življenju. Pri zagotavljanju pomoči mladim oskrbovalcem Slovenija za zdaj v resnici ne more kaj dosti pokazati – zato projekt, v sklopu katerega se bo v prihodnje odvijala pomoč otrokom težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, pri nas na tem področju orje ledino. 

O 3,5 leta trajajočem projektu MeWe, ki je del programske sheme Horizont 2020 in v katerega je Slovenija vpeta skupaj z Veliko Britanijo, Nizozemsko, Švico, Italijo in Švedsko, financira pa ga Evropska komisija, sta za Zdravstveniportal.si spregovorili predstavnici Centra za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede (FDV), sociologinja Karina Sirk in psihologinja Irena Bolko. 

Pri zagotavljanju pomoči mladim oskrbovalcem Slovenija za zdaj v resnici ne more kaj dosti pokazati – zato projekt, v sklopu katerega se bo v prihodnje odvijala pomoč otrokom težko bolnih, ki so na mladih ramenih primorani nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme, pri nas na tem področju orje ledino. 

V 3,5 leta trajajoči projekt MeWe, ki je del programske sheme Horizont 2020 in ga financira Evropska komisija, je Slovenija vpeta skupaj z Veliko Britanijo, Nizozemsko, Švico, Italijo in Švedsko.

»Septembra smo začeli s predstavitvami projekta po šolah in to možnost povezovanja mladih s podobno izkušnjo – skrbjo za hudo bolnega svojca z rakom ali katerim drugim kroničnim obolenjem, duševno boleznijo, posebnimi potrebami, senzorično ali gibalno oviranostjo – predstavili 3000 mladostnikom. Približno 90 jih je bilo zainteresiranih za tovrstno pomoč oziroma sodelovanje, saj so se prepoznali v vlogi mladih oskrbovalcev. Trenutno se delavnice, ki vsebujejo sedem zaporednih tedenskih srečanj, trajajočih po dve šolski uri, odvijajo v Ljubljani in Celju, za izvedbo tovrstne pomoči mladim pa se dogovarjamo tudi drugod po Sloveniji. Danes, denimo, sva bili na obisku v Domžalah, kjer smo se dogovorili, da s programom začnemo januarja prihodnje leto,« pove Karina Sirk.

Trenutno se delavnice, ki vsebujejo sedem zaporednih tedenskih srečanj, trajajočih po dve šolski uri, odvijajo v Ljubljani in Celju.

 

Jasno je, da mladostnik preprosto ne premore pravšnjega znanja in izkušenj za obvladovanje tako obremenjujočih situacij, zato te nemalokrat vplivajo tudi na njegovo druženje z vrstniki, na uspeh v šoli, seveda pa tudi na njegovo počutje in občutja.

»Izhajamo iz terapije predanosti in sprejemanja, ki je v svetu vse bolj razširjena, v Sloveniji pa še ne; smo eni prvih, ki smo ta pristop prinesli tudi k nam. Pri mladih s podobnimi izkušnjami želimo v sklopu skupinske dinamike okrepiti veščine za spoprijemanje s težkimi, neprijetnimi situacijami in mislimi ter okrepiti zavedanje o pomenu razbremenitve in sprostitve,« pojasnjuje Irena Bolko, ena izmed mladih psihologov, ki v sklopu projekta izvajajo delavnice po Sloveniji.

Mladostnik preprosto ne premore pravšnjega znanja in izkušenj za obvladovanje tako obremenjujočih situacij, ki nemalokrat vplivajo tudi na njegovo druženje z vrstniki, na uspeh v šoli, seveda pa tudi na njegovo počutje in občutja.

Zato izvajalci projekta želijo pri mladih s podobnimi izkušnjami v sklopu skupinske dinamike okrepiti veščine za spoprijemanje s težkimi, neprijetnimi situacijami in mislimi ter okrepiti zavedanje o pomenu razbremenitve in sprostitve.

In kakšni so odzivi mladih? »Ne gre brez izzivov,« je iskrena Irena Bolko.

»Največkrat naletimo na tišino, na zadržke, mogoče tudi na občutek sramu, češ, kaj bodo rekli vrstniki, sošolci, saj tega, kako je pri nas doma, ne ve nihče. Se bodo zaradi tega norčevali, me izrinili iz družbe kot čudaka z invalidnimi, bolnimi starši? Na drugi strani pa se pojavi samospraševanje, ali (se) sploh komu lahko zaupaš, saj gre za nekaj, kar ohranjaš zase, kot neprijetno situacijo, ki zaznamuje življenje vse družine. Toda potem, ko nam te ovire uspe podreti, ko odpravimo pomisleke in skrbi, so odzivi največkrat res čudoviti,« je v video pogovoru povedala Karina Sirk.

Karina Sirk, raziskovalka, Center za proučevanje družbene blaginje, FDV:

Največkrat naletimo na tišino, na zadržke, mogoče tudi na občutek sramu, češ, kaj bodo rekli vrstniki, sošolci, saj tega, kako je pri nas doma, ne ve nihče. Se bodo zaradi tega norčevali, me izrinili iz družbe kot čudaka z invalidnimi, bolnimi starši? Na drugi strani pa se pojavi samospraševanje, ali (se) sploh komu lahko zaupaš, saj gre za nekaj, kar ohranjaš zase, kot neprijetno situacijo, ki zaznamuje življenje vse družine. Toda potem, ko nam te ovire uspe podreti, ko odpravimo pomisleke in skrbi, so odzivi največkrat res čudoviti.

Več o izzivih, s katerimi se srečujejo v sklopu projekta, namenjenega mladim oskrbovalcem, v zgornjem video pogovoru.

Pri mladostnikih, otrocih oseb s težkimi obolenji, je ta vloga – vloga mladega oskrbovalca – ena od identitet, ki ga bo zaznamovala za vse življenje. Da zaznamovanost ne bo neizbrisna in preveč obremenjujoča, bo torej skrbel tudi omenjeni projekt psihosocialne podpore – za zdaj v sklopu pilotnih delavnic, ki jim bosta sledili analiza in priprava priporočil, predvidena pa je tudi umestitev tega pristopa na nacionalni ravni.

»V Sloveniji smo se znašli pred precej zahtevnejšo nalogo kot ostali partnerji v projektu, saj pri nas vstopamo na področje, kjer je ozaveščenost o vlogi mladih oskrbovalcev tako rekoč nična. Prizadevamo si, da bi mladi pogosteje spregovorili o tej svoji vlogi v življenju in si sploh pustili pomagati, kajti številni o tem ne želijo spregovoriti,« opozarja Karina Sirk.

do 8 odstotkov

otrok oziroma najstnikov v Evropi je zaradi težko bolnega svojca primoranih na mladih ramenih nositi za njihovo starost bistveno pretežko breme

Številne šole so dijakom, ki se doma znajdejo v takšni nevzdržni situaciji, pripravljene pomagati, bodisi z napovedanim spraševanjem, upravičeno odsotnostjo ali s prestavitvijo testa. »Pripravljenost za sodelovanje je – toda problem je, ker šole za tovrstne težave dijaka najpogosteje izvedo prepozno,« menita predstavnici FDV-jevega centra za proučevanje družbene blaginje.

Številne šole so dijakom, ki se doma spopadajo s takšno nevzdržno situacijo, pripravljene pomagati, bodisi z napovedanim spraševanjem, upravičeno odsotnostjo ali s prestavitvijo testa – toda problem je, ker v šolah za tovrstne težave dijaka najpogosteje izvedo prepozno.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolezni bolniki Evropska komisija FDV Karina Sirk mladi oskrbovalci nega pacienti projekt Me-We psihosocialno svetovanje rak sistem ukrepi zdravje zdravljenje zdravniki zdravstvo

Projekt MeWe

Danes je veliko govora o vlogi medgeneracijskega sodelovanja in slovenska demografska piramida je že nekaj časa obrnjena na glavo, a kljub temu se na nacionalni ravni vse premalo opozarja na položaj mladih, ki so v času odraščanja prisiljeni privzeti vlogo odraslih – zaradi, denimo, nenadne obolelosti očeta ali mame, kar ogrozi njihov osebni razvoj.

Ozaveščenost o tej skupini mladih želijo v Centru za proučevanje družbene blaginje, ki deluje v sklopu fakultete za družbene vede, izboljšati s projektom MeWe; projekt, ki se bo končal marca 2021, vodi prof. dr. Valentina Hlebec. 

Položaj mladih oskrbovalcev na institucionalni ravni ni urejen, zato izvajalci projekta, ki se že v sklopu pilotnega projekta povezujejo s številnimi pristojnimi institucijami, upravičeno upajo na uvedbo psihosocialne pomoči tudi na nacionalni ravni. 

Morda se to utegne zgoditi celo v kontekstu zakona o dolgotrajni oskrbi, na katerega Slovenija čaka že 20 let, pa ga še vedno ni.

Nezavidljiv položaj mladih oskrbovalcev