Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Medtem ko se je na globalni ravni z novim koronavirusom doslej okužilo 2.197.593 ljudi, zapleti pri prebolevanju bolezni COVID, ki jo povzroča omenjeni virus, pa so do danes po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) zahtevali 153.090 življenj, je pri nas dosedanje breme te bolezni dokaj blago. Toda infektologi in epidemiologi opozarjajo, da trenutne razmere, h katerim smo pripomogli vsi – z upoštevanjem zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo prenos tega trdoživega koronavirusa –, naše pozornosti ne smejo uspavati. Čeprav se začenja udejanjati tako težko pričakovano rahljanje ukrepov, ne velja pozabiti, da epidemija ne bo kar ugasnila; nasprotno, od tega, kako dosledni bomo pri preprečevanju možnosti za prenos okužbe, je odvisno, do koliko in kakšnih izbruhov bo v prihodnje še prišlo. Vzporedno z epidemijo, ki nam je dodobra spremenila ustaljeni način življenja, pa se odvija marsikaj, za kar se sicer zdi, da bo zaradi izjemne situacije potem, ko se bodo stvari normalizirale, poniknilo v pozabo – a ne bo tako.

Skorajšnji konec epidemije – ali le zatišje pred nevihto?

Seveda pa je pri kazanju s prstom na anomalije bistvena doslednost, kajti, kot poudarja zdravnik Rok Ravnikar: »Zahteven sem do vsakokratne vlade. Čeprav je težko, želim biti kritičen do 'naših' in 'vaših' ... Ne želim biti žrtev propagande, želim pridobiti realno sliko in si ustvariti lastno mnenje. Trenutno je to izredno težko, če ne nemogoče.« Pri tem izpostavi dve aktualni aferi – dobavo tako imenovanih servietnih mask in nabavo FFP2 zaščitnih mask, namesto katerih je Slovenija prejela navadne kirurške maske –, pri katerih ni odgovorov na ključna vprašanja. 

Kaj se je dogajalo pri teh nabavah, kaj je šlo narobe? Gre za naivnost, morda celo predstavnikov vlade ali za realno globalno stanje, v katerem zaslužkarji na račun pandemije iščejo možnosti za prodajo vsega, mogočega in nemogočega, uporabnega in povsem neuporabnega?

Slovenci smo že pregovorno skeptični, zlasti po dogajanju, ki je po tranziciji močno zaznamovalo našo državo in družbo kot celoto, po tajkunskih pečatih ter vsakokratni politično narekovani »razprodaji« vrednosti in vrednot, kar je onemogočilo, da bi Slovenija izkoristila svoj potencial pri tlakovanju poti v blagostanje. In tako danes smo, kjer smo. Trenutno sredi epidemije. Pa je res vse tako napak, kot bi lahko sklepali na podlagi duela med pozicijo in opozicijo – tudi pri obvladovanju epidemije in zagotavljanju zaščitnih sredstev, ki jih v izpraznjenih skladiščih donedavnega sploh ni bilo?

Veliko je potez, ki bodo nujno morale pod prav(d)ni drobnogled. O tem ni dvoma. Po drugi strani pa jo je, če smo iskreni, Slovenija v pandemični zgodbi dobro odnesla – ukrepi so bili celoviti, strokovno narekovani in sproti nadgrajevani – glede na to, da so tudi epidemiologi in infektologi naravo delovanja koronavirusa SARS-CoV-2 sproti spoznavali in se ji s predlaganimi zaščitnimi ukrepi prilagajali ter tako preprečevali najslabši scenarij. Seveda je bilo tudi nemalo dilem, dvoumnih napotil in navodil, a zdi se, da je ni države, ki se s tovrstnimi težavami ne bi srečala; nekatere so bile odzivnejše od Slovenije, številne so se odzvale bistveno slabše.

Zaščitni ukrepi nujni tudi v prihodnje

In zakaj je vredno pri zaščitnih ukrepih (tudi in predvsem na osebni ravni) vztrajati še naprej? Povedna je primerjava prof. dr. Bojane Beović, vodje strokovne svetovalne skupine, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje ter postavlja smernice in vodila za čim učinkovitejše obvladanje epidemije: »Če bi epidemija v Sloveniji potekala tako, kot je v Lombardiji, bi bilo hospitaliziranih 1253 bolnikov, zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo bi potrebovalo 153 pacientov.« 

K sreči ni tako: po danes objavljenih podatkih je na zdravljenju v bolnišnici 90 pacientov s COVID, 26 jih potrebuje intenzivno zdravljenje; v boju z najtežjo obliko bolezni so ugasnila še štiri življenja. Od 685 testiranj (skupno: 41.265) je bilo včeraj na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2 pozitivnih 13 (skupno: 1330). 

Toda epidemije ni konec, končuje se le njen prvi val – od vseh nas pa je odvisno, kako močno nas bodo opljusnili njeni naslednji valovi. 

primerjava 2 scenarija Slovenija Lombardija

Evropska komisija dala usmeritve za digitalno spremljanje okuženih 

Bo pri preprečevanju ponovnih vznikov epidemije v prihodnje v pomoč digitalno spremljanje okuženih z novim koronavirusom? Evropska komisija je že pripravila usmeritve za takšno prakso, katere uvedba je sicer odvisna od vsake posamezne članice.

Gre za prostovoljno uporabo aplikacije, po zaslugi katere bi tisti, ki jo uporablja, izvedel, da je bil v stiku z nekom, ki je okužen s koronavirusom SARS-CoV-2. Pri tem ne bi šlo za zbiranje podatkov o lokaciji; aplikacija, ki naj bi pripomogla k preprečitvi nadaljnjega širjenja okužb, bi delovala s pomočjo brezžične tehnologije bluetooth (modri zob), ki na določeni razdalji omogoča povezovanje različnih digitalnih elektronskih naprav.  

Prerivanje v trgovini odneslo vse zaščitne ukrepe ...

Seveda tudi v prihodnje ne velja pozabiti na (samo)zaščitno obnašanje, ne glede na ostre verbalne puščice, ki spremljajo zdaj veljavno prakso. Skrb za higienske ukrepe in za ohranjanje fizične razdalje, s katerimi je na individualni ravni mogoče najučinkoviteje preprečiti prenos okužbe, mora ostati stalnica. 

Tega bi se, pa naj bo slišati še tako pragmatično in za marsikoga tudi nevšečno in odvečno, moral zavedati prav vsak od nas. 

In ozaveščenosti glede preprečevanja okužbe z novim koronavirusom ne sme odpihniti ne prva spomladanska sapica niti prve spremembe, na podlagi katerih se bodo naša življenja začela vračati v običajne okvire.

Ne sme se dogajati to, kar se je, denimo, konec tega tedna zgodilo v eni izmed večjih živilskih trgovin na Gorenjskem, ko se je zdelo, kot da bi kupci, čakajoč v vrsti za mesnico, v epidemiološko resničnost padli z drugega planeta; nagneteni, z nepravilno nameščenimi maskami, so hoteli čim hitreje priti do svojega nakupa. Prodajalci in varnostniki so sicer imeli zaščitne maske, vendar so jih nekateri med njimi namestili pod nos ... Na tak način se epidemija ne bo poslovila prav kmalu. 


Primerjava Slovenije s sosednjimi državami ter z ZDA, Kitajsko in Rusijo

Gre za primerjavo kvote opravljenih testov zaradi suma na okužbo z novim koronavirusom na milijon prebivalcev; za informacijo, na koliko opravljenih testov se v povprečju odkrije okužba – in za podatke o številu umrlih zaradi COVID-19 na milijon prebivalcev

primerjava slovenije z nekaterimi državami

 

Fotografiji: iStock; izvedba grafov: Zdravstveniportal.si

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Značka

nevihta