Značka: EU

Značka: EU

Ukrepi

Novi koronavirus potrjen tudi v Sloveniji. Kako ukrepati in kam poklicati ob sumu na okužbo?

Novi koronavirus, s katerim se je do danes na globalni ravni okužilo 93.076 ljudi, 3202 pa jih je zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID-19 umrlo, je zdaj potrjen tudi v Sloveniji. Oboleli se je pred nekaj dnevi vrnil iz Maroka, prek Italije; danes je bil zaradi zdravstvenih težav pri osebnem zdravniku, ki ga je zaradi bolezenskih znakov napotil na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Tam so mu odvzeli bris, v laboratoriju za diagnostiko virusnih infekcij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Pacient je ostal v bolnišnici, hospitaliziran je v izolacijski sobi, ki je bila pripravljena za zdravljenje pacientov s to boleznijo. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil potrjen nocoj malo pred 21. uro, ob pol deseti zvečer je minister za zdravje Aleš Šabeder v izjavi za javnost ta podatek potrdil. 

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Ukrepi

Alkohol v Evropi vsako leto ugasne za pol Slovenije življenj. In kakšen je ta »davek« v Sloveniji?

Zaradi zlorabe alkohola v Evropi vsak dan ugasne 2500 življenj. Zaradi posledic pretiranega pitja alkohola vsako leto umre približno milijon Evropejcev. In tovrstna epidemiološka slika v Sloveniji ni nič boljša kot v drugih državah na stari celini – pravzaprav so v slovenski »mokri kulturi« številke, ki prikazujejo davek alkohola, izmerjen bodisi v izgubljenem zdravju bodisi v uničenih ali prezgodaj ugaslih življenjih, resnično skrb vzbujajoče. Na pobudo Vesne-Kerstin Petrič so o tem razpravljali tudi na nedavni konferenci Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), kjer so polemiko o posledicah (pretiranega) pitja alkohola nasploh, predvsem pa med mladimi, uvrstili med izpostavljene teme.

Rak

»Francija in Belgija sta uzakonili pravico do pozabe, kajti ljudje, ki so premagali raka, doslej niso mogli dobiti niti dolgoročnega bančnega posojila,« poudarja doc. dr. Tit Albreht. In kdaj bo temu zgledu sledila Slovenija?

Ne glede na izjemen napredek na področju onkologije diagnozo rak še vedno spremlja stigma – tudi pri posameznikih, ki so to težko bolezen premagali in povsem ozdraveli. A tudi na tem področju prihaja do tektonskih premikov – s tako imenovano pravico do pozabe. Kot pravi doc. dr. Tit Albreht, s katerim sem se o tem pomembnem civilizacijskem dosežku in o drugih izzivih na področju obvladovanja rakavih bolezni pogovarjala v sklopu konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), »gre za družbeno pogodbo med državo, zavarovalnicami in bankami, po kateri posameznik – pet let po končanem uspešnem zdravljenju raka pri otroku in deset let po uspešnem zdravljenju pri odraslem – ni več obremenjen z obvezo, da rak sporoči kot svoje bolezensko breme.«

Ukrepi

Kako tlakovati pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji – če deluje na Finskem, zakaj ne bi tudi v Sloveniji?

Prav vse (politične) odločitve so povezane z zdravjem. In vsi z zdravjem povezani ukrepi dokazano vplivajo tudi na gospodarstvo, na rast in razvoj družbe pa tudi vsakega posameznika. Zato bi prav vsaka država z usmerjenimi naložbami lahko bistveno izboljšala zdravstveno sliko prebivalstva in istočasno zmanjšala vedno težje obvladljive stroške, s katerimi se spopadajo zdravstveni sistemi. Se vam te trditve zdijo znane, ničkolikokrat ponovljene? Morda je res tako – toda finska združenja bolnikov so s konkretnimi primeri pokazala in dokazala, da ne gre le za prazne floskule, ampak za prijeme, ki lahko tlakujejo pot ekonomiji blagostanja in srebrni ekonomiji, dvema pojmoma, ki pretresata rigidne politične prijeme in prinašata dobre obete na področjih, ki sodobni družbi povzročajo »sive lase«. Tudi o tem je tekla beseda na pravkar končanem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (EHFG).

Skrb za čisto okolje

Evropski teden zmanjševanja odpadkov – s plastiko, zdravili in drugimi nevarnimi odpadki proč od narave!

Danes se je začel evropski teden zmanjševanja odpadkov. Simbolično dogajanje, ki ga bodo zaznamovale številne prireditve, je v resnici opomnik, da bi vsi skupaj in vsak posebej morali korenito ukrepati v skrbi za boljši skupni jutri – nas, naših otrok in prihodnjih rodov. Zato, da se bodo tudi ti lahko na tem planetu naužili lepote, ki nas obdaja tako rekoč na vsakem koraku. Razen tam, seveda, kjer brezbrižno odvrženi odpadki že zdaj povzročajo težko popravljivo škodo v vodnih virih, v okoljih, kjer iz tovarniških ali proizvodnih objektov pronica v zemljo in v bližnje vode ali se vije v zrak nesnaga.