Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje

Sedem ur je trajala včerajšnja seja, na kateri so se poslanci, člani dveh matičnih odborov – za zdravstvo ter za infrastrukturo, okolje in prostor –, do poznih večernih ur seznanjali z nedopustnimi razmerami, ki vplivajo na življenje prebivalcev srednje Soške doline. Ti so že dolgo zaznamovani z azbestno dediščino, ki je na tem delu Slovenije pustila 100-krat močnejši odtis kot na ostalih. Zgodba nekdaj lepe, danes pa tako zelo onesnažene doline, ki ima rdečo nit v preštevanju obolelih za rakom in umrlih, pa je začela v zadnjem času dobivati epilog s sežigom in sosežigom odpadkov, v pretežni meri uvoženih iz tujine, ki ga Salonit Anhovo želi v prihodnje še povečati. Ne le domačini, tudi zdravniki, ki se jim takšen odnos do pomembnega dela slovenstva zdi nedopusten, neetičen in povsem nevzdržen, so se odločili spremeniti tok te zgodbe. O tem je včeraj tekla beseda.

Sosežig odpadkov: sklepi poslancev medli, minister za okolje neprepričljiv, iskanje možnosti za boljše življenje prebivalcev srednje Soške doline pa se v tej tragični onesnaževalski zgodbi nadaljuje še odločneje
Simbolična fotografija: iStock; portreta Nevenke Mlinar in Uroša Macerla: Diana Zajec

Pred 19 leti so v občini Kanal ob Soči izvedli referendum o sosežigu odpadkov v Salonitu – večina prebivalcev je bila proti nadaljevanju kalvarije, ki boleče skrajšuje njihova življenja in življenja njihovih otrok. Država je njihovo voljo prezrla. Bo tokrat kaj drugače?

»Od države in od pomembnih odločevalcev pričakujemo, da bodo v prvi vrsti poskrbeli za zdravje ljudi – po vsej Sloveniji, še toliko bolj pa v Soški dolini, kjer je izpostavljenost azbestnim vlaknom v preteklosti povzročila toliko škode zdravju. V naši občini je država več kot 2800 ljudem priznala poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu. Poleg delavcev pa zbolevajo tudi mnogi, ki azbestu niso bili nikoli izpostavljeni. Zaradi pretekle izpostavljenosti azbestu lahko pričakujemo, da se bodo bolezni pojavljale še naprej,« je za Zdravstveniportal.si povedala Nevenka Mlinar, zdravnica, ki je z glasnim opozarjanjem na nevzdržne razmere prebivalcev območja, ki ga doseže onesnaževanje Salonita, slovenske zdravnike spodbudila k revoltu proti državi, ki jo bolj kot za zdravje skrbi za profit. 

Nevenka Mlinar, zdravnica: »Od države in odločevalcev pričakujemo, da bodo poskrbeli za zdravje ljudi«

Nevenka Mlinar pred parlamentom
Nevenka Mlinar

Apel s 593 podpisi, ki so ga zdravniki nedavno izročili okoljskemu ministru Simonu Zajcu, sicer še ni sprožil konkretnih ukrepov in prinesel konkretnih odgovorov, pa vendarle se v povezavi s to problematiko dogaja veliko.

»Odločevalce smo pozvali, naj upoštevajo princip previdnosti. To pomeni, da naj v okolja, ki so že tako preobremenjena, ne vnašajo novih tehnologij, ki bi lahko vplivale na poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev – in da naj se izenačijo mejne emisijske vrednosti sežigalnic in sosežigalnic,« poudarja Nevenka Mlinar, zdravnica iz ambulante splošne medicine v Desklah. Pa verjame, da bodo politiki na najodgovornejših mestih sposobni sprejeti prave odločitve, v dobro zdravja? »Upam in pričakujem, da se bo to zgodilo, kajti verjetno vsi zdravje in življenje ljudi postavljamo na prvo mesto,« je prepričana zdravnica.

In kaj so pravzaprav po vsem slišanem sklenili poslanci?

Po končani seji, na kateri so prisluhnili številnim govorcem, ki so celovito sliko srednje Soške doline razgrnili že na izredni seji občinskega sveta občine Kanal ob Soči pred tednom dni, so poslanci vlado pozvali k ukrepanju. 

Vlada naj pripravi celovito strategijo ravnanja z odpadki, vključno z izenačitvijo normativov dovoljenih emisij sosežigalnic, za katere so zdaj mejne vrednosti emisij zelo ohlapno določene, z normativi, ki veljajo za sežigalnice. Nadzor nad meritvami emisij naj bi v prihodnje prevzela država – da ne bi bilo več tako, kot zdaj, ko industrija sama izbere izvajalca nadzora. Sledila naj bi tudi preverba vseh dosedanjih Salonitovih dovoljenj za sosežig odpadkov. 

Poslanci od agencije za okolje (ARSO), ki ima na mizi Salonitovo vlogo za povečanje sosežiga, sicer niso zahtevali, naj povečanja sosežiga ne odobri, vendar se glede na vse slišane argumente zdravniške, epidemiološke, epidemiološko-okoljske in okoljske stroke ter civilne družbe, ki se bori za življenja domačinov, ne zdi verjetno, da bi takšna namera dobila zeleno luč.

Prebivalce srednje Soške doline v njihovih prizadevanjih po pravici do boljšega, kakovostnejšega, varnejšega in bolj zdravega življenja absolutno podpira tudi okoljsko društvo Eko krog – kot pravi Uroš Macerl, okoljski aktivist, nekdanji predsednik Eko kroga in prejemnik Goldmanove okoljske nagrade za Evropo: »Zasavčani imamo izkušnjo, kaj pomeni živeti ob sosežigalnici ali ob cementarni, ki sežiga odpadke, vemo, kaj pomeni uredba o sosežigu, ki je uzakonjena krivica – enim daje možnost, da ustvarjajo enormne dobičke, druge pa peha v življenjsko okolje, ki je nezdravo, polno težkih kovin, dioksina, benzena, nevarnih snovi. To pomeni, da živiš v okolju, v katerem ti država z uredbo in z zakonodajo 'uredi', da si drugorazredni državljan.«

Uroš Macerl, okoljski aktivist: »Enako krivico, kot smo jo doživljali Zasavci, zdaj doživljajo v Anhovem«

Uroš Macerl
Uroš Macerl

Proti temu se v Eko krogu borijo že več kot deset let »in enako krivico zdaj doživljajo v Anhovem. Vemo, kako je biti v tej koži, zato smo danes tu, da naredimo vse, da se te krivice v slovenski zakonodaji odpravijo,« je Uroš Macerl za zdravstveni portal povedal pred začetkom včerajšnje izredne seje dveh matičnih odborov v državnem zboru.

Pri tem sva se dotaknila tudi očitka okoljevarstvenih organizacij, češ da uredba o sežigalnicah odpadkov ni v skladu ne z ustavo ne z zakonom o varstvu okolja, zakonom o varstvu pred diskriminacijo in kazenskim zakonikom. Okoljevarstveniki so zato Simonu Zajcu, ministru za okolje in prostor, včeraj predali zahtevo, naj zadrži nadaljnje izvajanje uredbe in izdajo vseh dovoljenj oziroma soglasij na podlagi uredbe; odpravi naj sporno veljavno uredbo in v pripravo nove vključi tudi medicinsko stroko, ki je bila doslej iz teh postopkov izvzeta.

In kaj je odgovoril minister Zajc? »Vlada uredbe o sežigalnicah odpadkov ne more zadržati, ker za to ni pravne podlage,« saj gre, kot dodaja okoljski minister, za prenos evropske direktive. 

Znano pa je, da evropske direktive niso zavezujoči dokumenti, temveč le priporočilo oziroma usmeritev članicam za oblikovanje ureditve, ki je vedno lahko strožja od priporočenih okvirov.

Macerl pa v odzivu na argumente ministra Zajca pravi takole: »To so neumni izgovori. Evropska zakonodaja daje samo najohlapnejši okvir, znotraj katerega je zaželjeno, da vsaka članica sprejme strožjo regulativo. In tako ljudi, ki živijo okrog cementarn, žrtvujemo, da tuji lastniki ustvarijo enormne dobičke.«

Na vprašanje, ali vendarle pričakuje spremembe, do katerih vendarle mora priti, pa Uroš Macerl odgovarja: »Toliko let se že ukvarjamo s problemi na tem področju, da vemo, da na kratki rok sprememb ne bo. Kapital je zelo močen – in v spregi s politiko bo naredil vse, da do takih sprememb ne pride. Na podlagi izkušenj, ki jih imamo v Eko krogu, je jasno, da je politika odvisna od financ. In po mojem prepričanju se te zadeve tudi v primeru sežiganja odpadkov prepletajo.«

Politiki so, tako Macerl, »pred volitvami polni obljub, kaj vse bodo naredili za svoje volilce – zdaj imajo edinstveno priložnost, da poskrbijo za del države, ki so ga žrtvovali. Da ljudem, ki jih bremeni že zgodba z azbestom, omogočijo, da to zgodbo preživijo v normalnem okolju – ne pa, da to bolezensko breme še dodatno obremenijo s tem, kar tovarna spusti skozi dimnike s sosežigom odpadkov.« 

Zahteva za sklic izredne seje

Seja obeh parlamentarnih odborov se je odvila na zahtevo poslanske skupine Levice. V podkrepitev zahtevi za sklic nujne seje sta priloženi dve gradivi: analiza Eko kroga o sežiganju odpadkov v cementarnah (primer Salonit Anhovo) in članek, ki sem ga na zdravstvenem portalu objavila 14. januarja.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Citati, ki ne potrebujejo komentarja ...

Azbestna smrt, simbolična fotografija

Simon Zajc, minister za okolje in prostor: »Vlada uredbe o sežigalnicah odpadkov ne more zadržati, ker za to ni pravne podlage.«

azbestna smrt, simbolična fotografija

Uroš Macerl, okoljski aktivist: »To so neumni izgovori. Politiki so pred volitvami polni obljub, kaj vse bodo naredili za svoje volilce – zdaj imajo edinstveno priložnost, da poskrbijo za del države, ki so ga žrtvovali.«

azbestna smrt, simbolična fotografija

Nevenka Mlinar, zdravnica: »V naši občini je država več kot 2800 ljudem priznala poklicno bolezen zaradi izpostavljenosti azbestu na delovnem mestu. Poleg delavcev pa zbolevajo tudi mnogi, ki azbestu niso bili nikoli izpostavljeni. Od države in od pomembnih odločevalcev pričakujemo, da bodo v prvi vrsti poskrbeli za zdravje ljudi.«

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske

Pravilna uporaba zaščitne maske