Drugi val epidemije novega koronavirusa je Slovenijo preplavil z vso močjo – in ni mu še videti konca, čeprav je čakanje na omilitev ukrepov, uveljavljenih na ravni delovanja celotne družbe, vedno težje. Zdravstvo je pred zlomom, zato zdravstvena stroka poziva k dosledni skrbi za svojo in s tem tudi za skupno varnost. Tudi zato, ker bo v prihodnjih dneh nastajala poledica, ki, vedno znova, s seboj prinese nemalo poškodb – kajti zmogljivosti zdravstvenih ekip, usmerjenih predvsem v obravnavo izjemno velikega števila hospitaliziranih COVID bolnikov, so izčrpane. 

Po drugi strani pa so oči slovenstva uprte v konec tega tedna, ko naj bi se glede na nekatere napovedi sprostili  določeni ukrepi, namenjeni preprečevanju širjenja okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, pri čemer pa do nadaljnjega absolutno ostaja v veljavi osebna skrb za preprečevanje okužb (umivanje in razkuževanje rok, pravilna uporaba zaščitne maske, ohranjanje fizične razdalje), ki pa kljub vsemu pri nekaterih posameznikih še vedno ostaja nekakšen prezrti nebodigatreba.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar nas je zajel histerični virusni strah pred izgubo življenja ali vsaj načina življenja, ki se ga oklepamo ne glede na probleme, ki jih ima planet z nami, poudarja Matevž Lenarčič v oceni aktualne situacije, pri čemer dodaja: »Svet se je dejansko ustavil. Zrak je čistejši, letalskega prometa je zelo malo, kontrolorji še nikoli niso bili tako prijazni ... Spodaj, pod oblaki, pa je strah. Hoteli prazni, trgovine skoraj prazne, letališča prazna, ulice opustele, taksisti ne navijajo cen ... Vsi čakamo odrešitev, zbujanje iz nočne more ...«. 

A do omenjene »odrešitve«, ki nam bo omogočila vrnitev v kolikor toliko normalno življenje, ne bo prišlo, dokler ne bomo ustavili širjenja koronavirusa. In ker virus širimo ljudje, na obzorju ni druge rešitve (poleg cepljenja, ki naj bi kmalu zaživelo v praksi) kot dosledno upoštevanje zaščitnih ukrepov.

To priporočilo, ki bi ga moral vsakdo od nas razumeti kot nekaj samoumevnega, je treba upoštevati tudi zaradi razmer v bolnišnicah, kjer so zasedene tako rekoč vse kadrovske in prostorske zmogljivosti – dodatne nepričakovane obremenitve, ki bi jih prinesel večji val bolnikov, pa bi vodile v kolaps sistema.

Zato je danes travmatolog Uroš Tominc iz UKC Ljubljana na slovensko javnost naslovil neposredno in nedvoumno prošnjo: ne izpostavljajte se aktivnostim, ki bi lahko pripeljale do tega, da bi nenadoma potrebovali obravnavo v naših urgentnih ambulantah oziroma v kliničnem centru, kajti delovanje zdravstva se že zdaj odvija na skrajnem robu zmožnosti in zmogljivosti. 

Kot je povedal specialist travmatologije, delo na ostalih oddelkih v UKC poteka tako rekoč na minimumu – zaradi prerazporeditve kadra na oddelke, kjer zdravijo COVID bolnike. Na travmatologiji so zaradi pomanjkanja medicinskih sester enega od oddelkov morali zapreti, zato oddelek zdaj deluje z minimalnim številom kadra, nenaden porast števila obravnav bi lahko povzročil zlom sistema – preprosto ne bi bili kos dogajanju, ki ga v običajnih razmerah vsako leto povzročita prvi sneg in poledica s povečanjem števila poškodovanih. 

»Število hospitaliziranih bolnikov v slovenskih bolnišnicah še vedno narašča in po naši oceni v prihodnjem tednu ne bo upadlo. Vodilni strokovnjaki dvomijo, da smo že presegli vrh drugega vala epidemije. Odločevalci, zaposleni v zdravstvu, bolniki in vsi prebivalci Slovenije se moramo zavedati, da bo četrta faza krize, ki po pravilih medicine v izrednih razmerah predstavlja fazo regeneracije sistema, trajala vsaj tako dolgo, kot traja epidemija,« pa je danes opozorila koordinacija zdravniških organizacij.

Po oceni vodstev zdravniških organizacij – zbornice, društva, sindikata Fides ter strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov – je kriza, ki jo narekuje epidemija COVID-19, težave v zdravstvu, ki niso nove, razgalila do konca. 

»Moramo se pripraviti na dejstvo, da bodo razmere v zdravstvu po epidemiji težke. Potencirale se bodo pomanjkljivosti, ki so bile nerešene v letih pred epidemijo ... Ob trenutnih kadrovskih in materialnih zmogljivostih si zdravstvo še zelo dolgo ne bo opomoglo,« kar bo, kot svarijo v koordinaciji, povzročilo resne posledice – »s še dodatnim podaljšanjem čakalnih dob in s škodo, povzročeno pri bolnikih brez COVID okužbe«.

Da epidemiološke razmere pri nas nikakor niso dobre, je jasno. Je torej pričakovanje sprememb, ki naj bi jih prinesel konec tega tedna, utemeljeno, je omilitev ukrepov v zdajšnjih okoliščinah, ko se drugi val epidemije še vedno ni umiril, smiselna?

Po oceni infektologinje prof. dr. Bojane Beović, vodje strokovne svetovalne skupine, ki deluje v sklopu ministrstva za zdravje, smo obtičali na mestu, zato bi moralo biti sproščanje ukrepov previdno – v tem smislu ni izrazila nasprotovanja možnosti, da bi vlada omogočila delovanje »nekaterih varnejših dejavnosti z znanim tveganjem«. Ob tem pa poudarja, da se morajo vsi, ki bi lahko ponovno začeli z delom, absolutno zavedati nujne previdnosti, da bomo božično-novoletne praznike lahko preživeli v miru.

Fotografije – zunanji posnetki: Diana Zajec; Matevž Lenarčič in Bojana Beović: STA; Uroš Tominc: UKC Ljubljana

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.