V resnici se, vsaj na splošno, zdi, da o pandemiji, ki je pred poldrugim letom prizadela ves svet, danes vemo res že skorajda vse – in ljudje si preprosto ne želijo več poslušati o posledicah ponovnega širjenja okužb s SARS-CoV-2. Takšno stanje povsod po svetu, ne le pri nas, napovedujejo epidemiologi, če v družbi ne bo dosežena zadostna precepljenost. Zato se zdi samoumevno, da je na brezplačni številki 080 1404 (za klic iz tujine pa na 00386 1 47 87 550) ponovno začel delovati klicni center za informacije o novem koronavirusu, kamor je mogoče poklicati od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro – in kjer bo, kot zagotavlja vodja tega centra, infektologinja prof. dr. Mojca Matičič, vsak klicatelj dobil pojasnila in vsebinske odgovore, ki bodo olajšali njegove odločitve. Zato, da bi v Sloveniji tudi jeseni lahko življenje teklo dalje nemoteno, brez nevzdržnih omejitev, ki vplivajo na delovanje, počutje, čustva, zdravje slehernega posameznika pa tudi na razvoj (ali omejitve) družbe kot celote.

Zato je ob današnjem obisku direktorja regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo dr. Hansa Henrija P. Klugeja minister za zdravje Janez Poklukar skupaj z gostom ponovno opozoril na ključno vlogo cepljenja v zgodbi, ki jo je začel zaznamovati ponovni porast okužb, zlasti na račun delta različice novega koronavirusa. 

V zadnjem tednu je bilo pri nas zabeleženih 66 primerov okužbe z delto, medtem ko naj bi bili rezultati sekvenciranja vzorcev, ki so jih po vrnitvi v Slovenijo odvzeli okuženim maturantom, znani predvidoma do konca tedna.

Ob tem je minister Poklukar z aluzijo na rezultate referenduma o noveli zakona o vodah, na katerem je velika večina volilcev glasovala za vodo in proti spremembam zakona, poudaril, da bi se tudi v primeru COVID morali odzvati enako, kajti »cepljenje je poleg pitne vode najpomembnejši javno-zdravstveni ukrep. K temu, da bo tudi jesen lahko lepa, pa bomo morali prispevati vsi.«

Apelu k čim boljši precepljenosti se je danes pridružil tudi predsednik države Borut Pahor, ki se pred letom dni ni odločil za javni apel k ukrepanju, saj je, kot pravi, tedaj »prevladalo iluzorno upanje, da vendarle ne bo tako hudo in ne bo novega vala okužb. Nismo ukrepali dovolj zgodaj. Ko se je potem drugi val jeseni začel kazati v najbolj dramatični obliki, je v javnosti prevladalo mnenje, da smo z ukrepanjem zamudili. Tega zdaj ne želim ponoviti. Nimamo na voljo razkošja, ki bi nam omogočalo, da se (spet) slepimo – najti moramo načine, da se bo cepilo čim več ljudi«.

Ob tem je Pahor spomnil na izkušnjo ZDA, kjer je bilo junija letos med žrtvami bolezni COVID 99,2 odstotka ljudi, ki niso bili cepljeni, in 0,8 odstotka cepljenih. Zato bi se po prepričanju Pahorja morali zavedati, »da bodo necepljeni to bolezen dobili slejkoprej; večina v blažji obliki, vsaj desetina – in to velja tudi za mlade – pa v težji obliki z dolgotrajnejšimi posledicami. Pred boleznijo se ne moremo skriti – lahko le izbiramo med boleznijo na eni in cepljenjem na drugi strani.«

Dr. Hans Henri P. Kluge glede epidemiološke situacije na stari celini pravi, da je po 11 tednih upadanja okužb z novim koronavirusom že prišlo do kar 30-odstotnega porasta. Po zdajšnjih napovedih bi tako Evropa v prihodnjem mesecu lahko pristala na prvem mestu po razširjenosti delta različice virusa, kar je vse prej kot obetavna napoved, če sklepamo samo po dogajanju v minulem letu. Zato Kluge poudarja, da bi zdravstveni delavci, med katere kot zdravnik spada tudi sam, morali biti za zgled pri odločitvi za cepljenje – vemo pa, da precepljenost zdravstvenega kadra pri nas ni dobra.

Zdaj bo torej še toliko bolj aktualno spodbujanje k cepljenju, za katerega še vedno velja, da predstavlja visoko zaščito pred najtežjimi oblikami prebolevanja bolezni COVID – po drugi strani pa naj bi tudi pri nas že prišlo do hospitalizacij obolelih s COVID, ki so pred okužbo prejeli oba odmerka cepiva. 

Epidemija je v naša življenja vnesla veliko neznank, ki izrazito vplivajo na ne le na počutje, ampak tudi na zdravje, pa tudi na gospodarsko rast in razvoj. Otrokom in najstnikom, pri katerih je v fazi odraščanja druženje res vitalnega pomena, epidemija nalaga težko popravljivo breme – in v slovenski družbi, ki je (vsaj delno) že pregovorno skeptična do zaščite s cepljenjem, naj bi zdaj prav mladi »vskočili« v nastalo vrzel in pripomogli k boljši precepljenosti. Pa je tak pristop pravi?

Doc. dr. Tina Bregant, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, sicer specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, razmišlja takole: »Če bo precepljenost jeseni dobra – osebno si želim, da bi bila ta pri starejših od 40 let 90-odstotna –, bomo ostali 'odprti', enote za intenzivno nego bodo 'normalno' zasedene; ključne dejavnosti – šole, gospodarstvo, zdravstvo – bodo delovale in bodo, kljub različicama delta ali lambda, odprte, ukrepov pa bo precej manj, kot bi jih bilo sicer. Med poletjem bodo serviserji za klime, zračenje in higieno poskrbeli, da bo v domovih za starejše, vrtcih, šolah in v zdravstvu vse delovalo nemoteno. Če bo precepljenost res dobra, bo bolezen COVID postala prehladno obolenje otrok – žal jo bodo spremljali nekateri zapleti, tako kot gripo. Svet se bo vrtel naprej brez pandemije, SARS-CoV-2 pa bo tako sčasoma postala sezonski prehlad.«

Ker pa je uresničitev takega scenarija, ki bi bolezen COVID postavil na podobno raven obvladljivosti, kot se je to v preteklosti zgodilo s tuberkulozo, mogoča le z dobro precepljenostjo, Tina Bregant naproša vse odrasle, kronično bolne, starejše, naj vendarle ne odlašajo in se odločijo za tovrstno zaščito, za katero smo dolgo lahko le upali, da bo na voljo. 

Zaradi usodnih zapletov pri težki obliki prebolevanja bolezni COVID je na globalni ravni do danes ugasnilo že skoraj štiri milijone življenj (3.986.982). V vseh regijah, razen v Ameriki, se je število novih primerov začelo povečevati – najizraziteje v Indiji, Kolumbiji in Braziliji. V Evropi beležimo 30-odstotni porast okužb, največ v Veliki Britaniji, Turčiji, na Švedskem in v Rusiji; v zadnjem času je do izrazitega porasta okužb prišlo v Španiji in na Portugalskem.

Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v teh dneh še bolj kot prej pozivajo k ozaveščenemu ravnanju po vrnitvi domov iz tujine, pa naj gre za maturante ali za dopustnike. Kot poudarja dr. Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ: »Upamo, da so vsi, ki se vračajo z množičnih prireditev v tujini, dovolj ozaveščeni, da se bodo obnašali tako, da ne bodo ogrozili drugih, svojih bližnjih ali prijateljev, tistih, ki spadajo v bolj rizične skupine; ne smemo pozabiti, da so med nami tudi posamezniki, ki jih je nujno treba obvarovati pred okužbo z novim koronavirusom.«

Portreti: STA; simbolični ilustraciji in simbolična fotografija zabave v Zrćah na Pagu pred izbruhom epidemije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.