Zanimivo bi bili izvedeti, koliko ljudi v resnici verjame, da je minister za zdravje Samo Fakin odstopil zaradi bolezni, po kateri je menda, vsaj tako je bilo zapisano v včerajšnjem skopem, a po drugi strani zelo prozornem sporočilu za javnost ministrstva za zdravje, prepočasi okreval.
V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.
»Na zaščitne ukrepe ne smemo pozabiti, kajti skupaj smo močni toliko, kot je močan najšibkejši člen,« se je doc. dr. Mateja Logar, infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, danes metaforično odzvala na aktualno dogajanje, povezano s povečevanjem števila okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. Kljub omenjanju oslabljene zaščitne verige se je Slovencem zahvalila »za vse, kar smo doslej naredili, da bi omejili širjenje okužb in zmanjšali obseg zbolevanja za COVID, kajti le na ta način nam je dokaj hitro in dobro uspelo zamejiti prvi val epidemije« – istočasno pa je naštela niz razlogov, zaradi katerih morajo priporočeni zaščitni ukrepi (p)ostati samoumevni del vsakdana.
Zdravniki, ki si v sklopu skupine zdravstvo.si prizadevajo za čim bolj celovito ureditev razmer v zdravstvu, vključno s preprečitvijo korupcije, so se nocoj odzvali na sprejetje novele zakona o javnem naročanju in to dejanje označili kot »prelomni dogodek na tem področju, saj zakon po desetletjih preplačevanja medicinskega materiala pomeni prvi korak k našemu približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije«.
Zima in njene stalne spremljevalke, respiratorne okužbe in gripa, so še vedno tu, sporočajo tudi iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
»Novi koronavirus je marsikje ustavil slovensko medicino. Dostopnost do zdravnika je težavnejša kot kadarkoli prej. Mnogim med nami ni jasno, da COVID sicer je problem, ki zahteva vso resnost, nikakor pa ni edini; pozablja se na druge bolezni. Ponekod diagnostika poteka še počasneje kot pred epidemijo, zato do zdravljenja prihaja z zamudo. Analize, kaj se dogaja s temi bolniki, nimamo. Štejemo le na novo okužene, mali človek, ki zboli za neko drugo resno boleznijo, pa čaka – in čas vmes neusmiljeno teče ...«. S temi besedami je prof. dr. Samo Zver, specialist interne medicine in hematologije ter predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, javno predstavil svoje videnje trenutno aktualnih razmer, ki jih narekuje COVID resničnost, ter dodal: »Že nekaj časa na ta resni problem, na blokado slovenske medicine, opozarjam tudi najbolj odgovorne – odgovora pa ne dobim.«
Da so čakalne dobe ahilova peta slovenskega zdravstva, ki je po COVID epidemiji presegla tako rekoč vse meje dopustnega, potrjujejo številne osebne izkušnje. Vrata ordinacij so prepogosto še vedno vse preveč tesno zaprta. Številni »primeri« utegnejo (p)ostati del nezabeležene statistike, ki nima nič skupnega z udejanjanjem pravice do pravočasnega, kakovostnega in varnega zdravljenja.
O skrbi za ustno zdravje, ki močno vpliva ne le na splošno počutje, ampak tudi na pojavnost ali na odsotnost številnih obolenj, v Sloveniji ni mogoče govoriti v superlativih. Če sklepamo po najaktualnejši raziskavi, objavljeni v sklopu letošnjega svetovnega dneva ustnega zdravja, je tovrstna higiena pri nas precej slaba. Le 70 odstotkov odraslih (81 odstotkov žensk in 60 odstotkov moških), starih od 18 do 74 let, si zobe čisti redno, torej najmanj dvakrat na dan. Kar petina otrok in mladostnikov v starosti od 6 do 17 let si zobe očisti največ enkrat na dan oziroma sploh ne vsak dan.
Ni države na stari celini, ki ne bi občutila okrepljenega valovanja drugega vala epidemije novega koronavirusa, odzivi na povečano širjenje okužb pa so, tudi na globalni ravni, različni. V Franciji, denimo, so za pol meseca odredili zaprtje vseh lokalov, na Češkem in na Slovaškem so razglasili izredne razmere. Pri nas še nismo v tej fazi, se pa število okužb pospešeno povečuje. Ukrepi, ki jih je vladi v razmislek in potrditev predlagala stroka, so že nekaj časa na mizi; v tem načrtu, ki ga je vlada že sprejela, so predvideni vsi scenariji, ki jih v Sloveniji v prihodnjih mesecih lahko izpiše epidemija – kakšni bodo ti v resnici, pa je odvisno od ravnanja prav vsakega posameznika v Sloveniji.
»Slovenke in Slovenci se pogosto podcenjujemo in govorimo, da ne znamo biti solidarni in pomagati drug drugemu. V resnici pa se vsi spomnimo, kako je Slovenija skoraj čez noč zbrala več milijonov evrov za malega Krisa in zdravilo, ki ga je potreboval. In tako je bilo tudi ob grozljivem, še vedno neukročenem požaru na Krasu; Slovenija se je takoj požrtvovalno odzvala in šla na pomoč pri gašenju in pri zbiranju sredstev. Od Krisa do Krasa. Primerov je ogromno, seveda tudi iz epidemije COVID-19, ko so si ljudje, kot se še dobro spomnimo, v nesreči pomagali in se podpirali na vse mogoče načine,« je izr. prof. dr. Dan Podjed, antropolog in član posvetovalne skupine za spremljanje gibanja virusa SARS-CoV-2 orisal prevladujoče stanje duha na Slovenskem. To bo tudi v prihodnje pred resnimi preizkušnjami, ki zahtevajo solidarnost, empatijo, razumevanje in pomoč, zato je njegov metaforični, a zelo povedni recept za premagovanje prihodnjih valov COVID okužb nekaj, kar bi moralo preseči odpor in upor proti osnovnim zaščitnim ukrepom za preprečevanje širjenja okužb. Te namreč še vedno resno ogrožajo najranljivejše posameznike – in teh posameznikov ni malo.
Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.
Izjemno oslabljena dostopnost do zdravstvenih storitev, vztrajno daljšajoče se čakalne vrste, zamujanje pri diagnostiki in zdravljenju, zdravstvene ustanove v milijonskih rdečih številkah ter ohromljenost delovanja v osnovnem zdravstvu je le nekaj težav, ki niso nove, a jih je obdobje pandemije z vso silo potisnilo na površje. Na ministrstvu za zdravje in vladi pravijo, da se zavedajo resnosti problema, ki iz leta v leto dobiva novo, vedno slabšo podobo. Tako je, denimo, danes že več kot polovica slovenskega prebivalstva ujeta v dolgih čakalnih vrstah. Zato je vlada na današnji dopisni seji sklenila, da bo zavoljo »resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema«, v skladu z določbami zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določila vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelila zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in določila obseg finančnih sredstev za pokritje na novo določenega programa.
Zakaj število okuženih z novim koronavirusom v drugem valu epidemije najbolj pospešeno narašča na Gorenjskem? Razlogov je več – in o njih je danes podrobneje spregovorila epidemiologinja doc. dr. Irena Grmek Košnik iz kranjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po njenem prepričanju so ključni razlogi za tako strm porast števila okuženih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja, trije: ker se pri 85 odstotkih obolelih bolezen COVID odvija v blagi obliki, okuženi hodijo naokrog in širijo okužbo; ker od 12. oktobra do konca meseca za osebe, ki so imele stik z velikim tveganjem za prenos okužbe, ni bilo urejeno prejemanje nadomestila, zato so ti hodili v službo; zaradi zasebnih druženj – od praznovanj rojstnih dni, porok do druženj in srečevanj pred bloki.
Težavam z nepreglednostjo še vedno daljšajočih se čakalnih vrst ter neverodostojnostjo podatkov o številu čakajočih na posamezne zdravstvene storitve in posege naj bi pomagal narediti konec tudi novoimenovani zdravstveni svet, ki ga vodi kardiologinja prof. dr. Mirta Koželj. Zdravstveni svet se je že na prvi seji odzval na pobudo Alenke Kolar, vršilke dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu, ki je pri proučevanju čakalnih vrst naletela na številne anomalije in nepravilnosti. Da je za ureditev seznamov treba nemudoma poskrbeti tudi s posodobitvijo šifranta teh storitev, so se, med drugim na podlagi lastnih (kliničnih) izkušenj, ko je iskanje prave šifre nemalokrat tako rekoč misija nemogoče, strinjali vsi člani zdravstvenega sveta.
Da bo epidemija novega koronavirusa, ki je povsem spremenila običajni ritem dela v zdravstvenih ustanovah, močno vplivala na vsa druga področja medicine, na pozno postavljanje diagnoz in posledično na zapoznele začetke zdravljenja številnih bolezni, ki prav tako lahko ogrozijo življenje obolelega, je boleče jasno. Čeprav bodo konkretni podatki znani šele čez čas, ovrednoteni pa najverjetneje šele čez nekaj let, pa so indici, ki opozarjajo tudi na takšne posledice epidemije, že zdaj izjemno zaskrbljujoči.
Neverjetno je, v kakšne farse se zapleta Slovenija v času premagovanja epidemije, ko je ključno vprašanje, kako čim prej zagotoviti čim normalnejše življenje in s tem nadaljnji razvoj, ki bo prihodnjim generacijam tlakoval pot v lepo življenje. Pri nas pa se regulativa zapleta v nevzdržne zgodbe, ki nikoli in nikdar ne bi smele imeti nič skupnega s skrbjo za zdravje, z zdravstvom in zdravljenjem. A dogaja se prav to – če pogledamo samo hitre množične teste, ki jih je na podlagi ponovljenega razpisa kupila država potem, ko je ministrstvo za zdravje izbralo ponudnika oziroma dobavitelja.
Smrt otroka je nekaj tako neizrekljivo hudega in nevzdržnega, da je v polje žalovanja staršev in bližnjih preprosto nedopustno vstopati. Pa vendar se zgodi, da podatki o tako tragični zadevi pridejo v javnost, tako ali drugače. Danes dopoldne, po ad hoc napovedi tiskovne konference Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je umrla novorojenčica, ki so jo zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Tako je tragični dogodek postal osrednja tema konference, na kateri se je problematika zdravljenja na srcu bolnih otrok, ki ni ustrezno rešena že poldrugo desetletje, pokazala v najbolj boleči obliki.
Novosti, ki jih pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na področju medicinskih pripomočkov, v javnosti burijo duhove že pred sprejetjem. Upravičeno ali ne? Medtem ko naj bi po oceni predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Mirana Goluba predvidene spremembe (spet) močno zmanjšale obseg pravic zavarovancev, saj naj bi se dostopnost do medicinskih pripomočkov poslabšala, pa vodstvo ZZZS Golubove navedbe zavrača kot povsem neutemeljene in zavajajoče. Zavod naj bi namreč s spremembami veljavnih aktov želel odpraviti slabosti dosedanje ureditve in izboljšati dostopnost do tovrstnih izdelkov; to naj bi med drugim potrjeval tudi podatek, da bo ZZZS na račun širitve nabora pravic do medicinskih pripomočkov v prihodnje na letni ravni namenjal skoraj deset milijonov evrov več kot doslej.
S cepljenjem proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), s katerim so v zadnjem desetletju pred številnimi rakavimi boleznimi pri nas zaščitili šestošolke (pri deklicah gre predvsem za preprečitev nastanka raka materničnega vratu kasneje v življenju), bodo po novem zaščitili tudi dečke, ki bodo lahko brezplačno cepljeni od prihodnjega šolskega leta dalje. Okužba s HPV namreč pri moških lahko povzroči raka penisa, zadnjika, ustnega žrela ali genitalne bradavice. Pri prenovi nacionalnega programa cepljenja pa pediatri izpostavljajo še eno pomembno novost: pred hepatitisom B po novem s cepljenjem zaščitijo že dojenčke – s cepivom, ki malčka obvaruje pred šestimi nalezljivimi boleznimi.
Epidemija, ki nam je v zadnjem letu povsem predrugačila življenje, ki smo ga bili vajeni, v zadnjem stoletju predstavlja unikum na globalni ravni. Prizadela je in bo mnoge. Na različne načine. Mnogih ni prikrajšala le za zdravje, ampak tudi za življenje, saj je do danes ugasnila za poldrugo Slovenijo življenj – pri čemer pa ne smemo in ne moremo pozabiti, da ta bolezen ni edini javnozdravstveni problem, čeprav se mu zdravstveni sistemi posvečajo prednostno. Ničkoliko drugih obolenj je, akutnih in kroničnih, ki prav tako zahtevajo prednostno obravnavo brez kratkih stikov in prestavljanj terminov v nedoločljivo prihodnost.