Najbolj brano

Ukrepi

Prof. dr. Marko Noč: »Zdravstvo ne more biti poligon, na katerem se igrajo z zdravjem in usodami bolnih ljudi na račun prikrivanja različnih ozadij«

Prof. dr. Marko Noč, znani in priznani slovenski kardiolog in specialist interne medicine, klinični strokovnjak in raziskovalec, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) ter dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske raziskovalne dosežke v tej veji medicine v letu 2018, je tudi eden izmed redkih, vendar odločnih žvižgačev; ti brez strahu opozarjajo na nedopustne anomalije in korupcijo, ki že desetletja krojijo usodo slovenskega zdravstva.

Nevrodegenerativne bolezni

»Parkinsonova bolezen pušča polno sledi. Da imam to bolezen, sem spoznal zaradi tremorja rok ...,« je v osebni zgodbi o premagovanju te bolezni povedal Slavko Stošicki, vrhunski inženir in vsestranski umetnik

Slavko Stošicki je osebnost, ki v sebi skriva številna nasprotja – in ta so v sozvočju narekovala utrip njegovega življenja, obarvanega s številnimi izstopajočimi dosežki, najsi bo to na področju inženirstva ali umetnosti, poslovnega življenja ali posvečanja poeziji, glasbi in slikarstvu. To se je močno spremenilo pred osmimi leti, ko je izvedel, da ima parkinsonovo bolezen. V zavedanju, kako konkretne sledi pušča to obolenje na zdravju in počutju obolelega in njegovih bližnjih, se je odločil za korenite spremembe v življenju, v katerem danes mir in moč za ohranjanje zdravja najde predvsem v umetnosti, čeprav še naprej ostaja zvest strokovnemu perfekcionizmu.

Bolezni dihal

Nove strokovne smernice za zdravljenje težke oblike astme: čim manj glukokortikoidov v obliki tablet, da se izognete dokaj pogostim resnim stranskim učinkom!

Težka oblika astme, kronične vnetne bolezni dihalnih poti, se pojavi pri približno 10-odstotnem deležu obolelih; pogosto vodi v poslabšanja, zaradi katerih mora astmatik poleg osnovnih zdravil jemati še glukokortikoide v obliki tablet. Jemanje teh tablet, ki imajo resne stranske učinke, pa ne pripomore h kakovostnemu in varnemu zdravljenju – nasprotno, nemalokrat zakrivi nastanek novih obolenj. Zato Združenje pnevmologov Slovenije opozarja, da je pri zdravljenju astme treba slediti novim strokovnim smernicam za uspešno zdravljenje in dobro obvladovanje astme, ki uporabo glukokortikoidov v obliki tablet izrazito odsvetujejo.

Rehabilitacija in socialna varnost

Bolniki z rakom: najprej jih prizadene bolezen, potem pa še sistem

V resnici si je težko predstavljati, na kako neverjetne in nepredstavljive ovire v sistemu, ki naj bi mu prvenstveno nudil zaščito, naleti človek, ko resno zboli. Ko ustaljeni tok življenja njega in njegovih bližnjih nenadno in nepričakovano povsem preusmeri težka, nepredvidljiva bolezen, pri čemer je izid te življenjske preizkušnje včasih nemogoče napovedati. Kot da že diagnoza sama po sebi ne bi bila dovolj stresna in boleča, se začno kopičiti številne dileme, težave in vprašanja, odgovori pa se vse prepogosto izgubijo v sistemskem labirintu, za katerega se zdi, kot da bi bil ustvarjen za zapletanje, oteževanje in krajo upanja v času, ko je pravzaprav upanje tisto edino, kar sploh še ostane človeku v stiski. Kot da breme bolezni samo po sebi ni dovolj, ampak mora nastala razpoka v življenju dobiti odmev še v izgubi socialne varnosti.

Varnost in kakovost

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Hugon Možina boleče nazorno o tem, kako in zakaj nam COVID tako zelo zelo spreminja življenje, danes, jutri in pojutrišnjem ...

Skoraj dva meseca sta minila od poziva najvidnejšega slovenskega strokovnjaka za demenco prof. dr. Zvezdana Pirtoška k humanejšemu pristopu pri obvladovanju pandemije novega koronavirusa, s čimer naj bi odgovorni celotno prebivalstvo nagovorili tako, da bi vsi povedano ne le slišali, ampak tudi sprejeli. Tako bi vsi skupaj učinkoviteje obvarovali zdravje in mnoga življenja najobčutljivejših posameznikov, med katerimi so tudi bolniki z demenco. Toda dogajanje v Sloveniji je v drugem valu epidemije narekovalo nastanek razmer, kakršnih si v septembru nihče ni mogel niti predstavljati, a te nam bodo močno spreminjale življenje – ne le danes, ampak tudi jutri in pojutrišnjem ... Podatki kažejo, da so se stiske oseb z demenco močno povečale; na račun osamljenosti se je verjetnost za upad kognitivnih funkcij povečala za približno 20 odstotkov, za kar 30 odstotkov večja pa je tudi verjetnost za razvoj katere od srčno-žilnih bolezni ali za možgansko kap.

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Hematologija

»Pozdravili bomo lahko tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« je prof. dr. Samo Zver nedvoumen glede nove metode zdravljenja krvnih rakov s CAR-T celicami

Možnosti za zdravljenje krvnih rakov so v Sloveniji dobre, primerljive z najboljšimi praksami po svetu, toda tudi v tej veji medicine je še veliko izzivov. Obeta se uvedba nove metode zdravljenja s celicami, predvidoma prihodnjo jesen. Na Kliničnem oddelku za hematologijo se bodo odpovedali temu, da bi laboratorijske pripravke za vnos genskega zapisa za borbo proti raku naredila ena od farmacevtskih družb, ampak bodo zdravljenje v celoti izvajali sami. Zakaj tako? Zato, ker bo v tem primeru cena štirikrat nižja.

Ukrepi

Zakaj lahko z nošenjem zaščitne maske rešimo svoje življenje in tudi življenja drugih

Ko sem pred poldrugim mesecem strokovnjake s področja epidemiologije spraševala o najnujnejših ukrepih za preprečitev okužbe z novim koronavirusom, vključno z uporabo zaščitne maske, so bili odgovori enoznačni: v Sloveniji splošna uporaba mask ni niti smiselna niti priporočljiva. Izjema so bili oboleli in strokovni (zdravstveni) kader – za zaščito obojih naj bi bilo poskrbljeno v sklopu zdravstvenih in socialno-varstvenih ustanov. No, do danes so se tovrstna stališča močno spremenila. Že sicer kadrovsko zdesetkani zaposleni v zdravstvu, ki si glede na pričakovano povečanje števila obolelih s COVID-19 preprosto ne smejo dovoliti, da bi omagali ali zboleli, so še vedno prisiljeni delati v nevzdržnih in tudi nevarnih okoliščinah, saj zaščitne opreme močno primanjkuje. Po drugi strani pa je obveljal novi, strokovni narekovani imperativ, ki vsakomur med nami polaga na srce: nadenite si masko, če morate od doma v trgovino, lekarno ali na delo – pred okužbo ne boste zaščitili le sebe, ampak tudi druge.

Ukrepi

Dr. Blaž Mrevlje: »Smo v času brezvladja in kot vidimo, člani in členi globoke države, ki v svojih krempljih držijo tudi zdravstvo, delajo vse, da se ponovno ne bi nič spremenilo«

Dr. Blaž Mrevlje, specialist interne medicine, je eden izmed najostrejših kritikov slovenskega zdravstvenega sistema oziroma okvirov, v katerih je zdravstvo primorano delovati. V zdajšnjih razmerah in razmerjih ne želi več delati v Sloveniji, sicer pa je klinično in raziskovalno delo doslej opravljal v UKC Ljubljana in na univerzitetnih klinikah na Poljskem, v Veliki Britaniji ter v Nemčiji. Skupaj s prof. dr. Markom Nočem je pred šestimi leti razkril, za koliko v Sloveniji preplačujemo žilne opornice – posledično so se cene znižale za približno petkrat. Ljubljanski UKC na ta račun vsako leto prihrani približno poltretji milijon evrov, a kljub temu je pred letom dni vložil tožbo proti Mrevljetu zaradi izjav v medijih, v katerih je spregovoril tudi o dogajanju v tem največjem medicinskem kolosu v Sloveniji.

Cepljenje

Ko tudi zdravnik začne verjeti, da je Zemlja ravna ...

»Zdaj, ko sem dobil v telo ta 5G čip, sledilnik in oddajnik misli, verjamem oziroma vem, da je Zemlja ravna, da nas načrtno zastrupljajo, da so strupi v zobnih pastah nedvomno škodljivi za otroke in da so nasploh vsa cepiva za otroke največja farsa 20. stoletja, moja diploma in dve specializaciji pa so vprašljive, ker mislim, da na medicinski fakulteti učijo same laži ...,« je danes na družbenih omrežjih zapisal Jurij Avramovič Gregorič, zdravnik. Takšnih sarkastičnih medicinsko-strokovnih odzivov, ki postavljajo razumsko zrcalo nemalokrat maloumnim, a v zadnjem času z neznansko lahkotnostjo razširjanim »resnicam« o bojda zamolčanih razsežnostih pandemije, ni malo. Toda zdi se, da razumniki, znanstveniki in raziskovalci iz dneva v dan vse opazneje izgubljajo upanje, da bo sleherni posameznik, vsak odgovoren odrasel človek v sodobni družbi ravnal razumno in dobronamerno ter z udejanjanjem najpreprostejših zaščitnih ukrepov pripomogel k preprečiti širjenja epidemije – in k čimprejšnjemu odprtju šol ter normalizaciji življenja.

Redke bolezni

Redke bolezni – na podlagi kapljice novorojenčkove krvi doslej lahko odkrili le dve, odslej jih bodo lahko 20!

Redke bolezni. Že njihovo poimenovanje pove, da še vedno niso dobro (pre)poznane. Obstaja jih blizu 8000, med njimi je večina (80 odstotkov) genskega izvora, v glavnem prizadenejo otroke (v 75 odstotkih), medicina pa za zdaj pozna zdravila le za približno pet odstotkov tovrstnih obolenj. Pri nas so doslej novorojenčkom kmalu po rojstvu z analizo kapljice krvi lahko odkrili dve redki bolezni (fenilketonurijo in hipertirozo), zdaj pa se nabor obolenj, ki jih bo mogoče odkriti že v začetku življenja, povečuje za desetkrat. Zakaj je to tako pomembno?

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Ukrepi

Prof. dr. Bojana Beović, infektologinja, o novem koronavirusu in potovanjih: »Za zdaj zadoščajo osnovni higienski ukrepi. Ne moremo pa dati 100-odstotnih priporočil oziroma garancij. Sama se nisem odločila za nošenje maske.«

Prof. dr. Bojana Beović je specialistka infektologije, zaposlena na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, in profesorica na medicinski fakulteti univerze v Ljubljani. Srž njenega strokovnega poslanstva je spopadanje z okužbami. Pravkar se je vrnila iz Izraela in v kontekstu trenutno aktualnega dogajanja na globalni ravni – spopadanja z novim koronavirusom – me je zanimalo, kaj v smislu zaščite pred okužbo s tem virusom svetuje sleherniku.

Starejši

»Odlašanje z odhodom k zobozdravniku zaradi bojazni pred okužbo s COVID ni smiselno, kajti za varno obravnavo tudi najbolj ranljivih, starejših, je dobro poskrbljeno,« zagotavlja zobozdravnica prim. dr. Diana Terlević Dabić

Kako se odvija delo v zobozdravstvu, v okoliščinah, ki jih narekuje zdaj že pojemajoči drugi val epidemije? Stomatologinja prim. dr. Diana Terlević Dabić pravi, da delo v njihovi ordinaciji v zdravstvenem domu v Škofji Loki poteka nemoteno. »Držimo se protokola. Vsakega pacienta pred obiskom pokličemo, naredimo anamnezo, posredujemo navodila glede prihoda v ordinacijo. Pacienti nas potrebujejo – in v naši ambulanti kratkih stikov pri zobozdravstveni obravnavi ni. Naročamo manj pacientov, čakanja v čakalnici ni, za vsakega pacienta si vzamemo več časa kot pred epidemijo. Pravzaprav bi lahko rekla, da nam je COVID na svojevrsten način pomagal pri izboljšanju organizacije.«

Ukrepi

Drugi val epidemije je tu, ukrepi prav tako. In kaj pravi minister za zdravje?

Če kaj, bi v zdajšnjih razmerah, ko je (predvsem) na račun nihilizma in namerne ignorance pri upoštevanju razmeroma blagih zaščitnih ukrepov drugi val epidemije z vso silovitostjo preplavil Slovenijo, pričakovali resen in poglobljen nastop ministra za zdravje Tomaža Gantarja, v katerem bi prebivalcem Slovenije tehtno in razumljivo razgrnil vse argumente. Tako, da bi tudi tistim, ki resnično nočejo ali ne zmorejo dojeti, v kako hudi stiski je slovensko zdravstvo, ker ne more zagotoviti dovolj ustreznega kadra za zdravljenje najhuje obolelih COVID pacientov, saj je kadrovsko, logistično in prostorsko zdesetkano že desetletja, pomagal razumeti. Razumeti, da bo njegovo ali njeno neodgovorno obnašanje imelo dolgoročne posledice, na zdravju in (izgubljenih) življenjih hudo bolnih – pa ne le tistih, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo zaradi zapletov po okužbi z novim koronavirusom –, ker v prihodnjih tednih do zdravljenja ne bodo mogli priti takoj, ko ga bodo res nujno potrebovali.

Ukrepi

Novi koronavirus potrjen tudi v Sloveniji. Kako ukrepati in kam poklicati ob sumu na okužbo?

Novi koronavirus, s katerim se je do danes na globalni ravni okužilo 93.076 ljudi, 3202 pa jih je zaradi zapletov pri prebolevanju bolezni COVID-19 umrlo, je zdaj potrjen tudi v Sloveniji. Oboleli se je pred nekaj dnevi vrnil iz Maroka, prek Italije; danes je bil zaradi zdravstvenih težav pri osebnem zdravniku, ki ga je zaradi bolezenskih znakov napotil na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Tam so mu odvzeli bris, v laboratoriju za diagnostiko virusnih infekcij Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pa so potrdili okužbo z novim koronavirusom. Pacient je ostal v bolnišnici, hospitaliziran je v izolacijski sobi, ki je bila pripravljena za zdravljenje pacientov s to boleznijo. Prvi primer okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je bil potrjen nocoj malo pred 21. uro, ob pol deseti zvečer je minister za zdravje Aleš Šabeder v izjavi za javnost ta podatek potrdil. 

Cepljenje

Za cepljenje otrok od 12. leta dalje bo veljal enak pristop, kot je v veljavi za odrasle: odločitev za cepljenje proti COVID, ki je brezplačno, je prostovoljna

Kakšna neljuba presenečenja nas v povezavi z aktualno epidemijo čakajo jeseni? Pravo sliko je težko napovedati, a po zdajšnjih napovedih bi z najmanj 66-odstotno precepljenostjo prebivalstva lahko dosegli tako imenovano kolektivno imunost in se poslovili od najbolj družbeno, družabno, razvojno in finančno nevšečnih ukrepov, ki na vsakem od nas in na družbi kot celoti puščajo neizbrisne sledi, pri čemer infektologi in epidemiologi vedno znova poudarjajo, da delež precepljenosti ni in ne bo odvisen od države, ampak od zdravstvene prosvetljenosti prebivalstva. Doslej je pri nas prvi odmerek cepiva proti COVID prejelo skoraj 39 odstotkov odraslih (661.138), oba odmerka pa približno četrtina odraslega prebivalstva (402.685). V kratkem pa se bo začelo tudi cepljenje otrok od 12. leta starosti dalje, ki bo – tako, kot že velja za odrasle – neobvezno in brezplačno.

Prehranska dopolnila

Se strinjate s trditvijo, da je na področju prehranskih dopolnil prišlo do popolne anarhije?

Prim. mag. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela na Kliničnem oddelku za žilne bolezni ljubljanskega UKC, je prepričan, da je pri prehranskih dopolnilih prišlo do popolne anarhije. Po njegovi oceni je to področje danes zaznamovano z absolutnim dobičkarstvom, zato pravi, da ponudnikom v resnici ni mar za dobro ljudi, ki v želji po (boljšem) zdravju te pripravke precej nekritično kupujejo povsod, kjer so na voljo – v trgovinah, na spletu in tudi v lekarnah. Resnica se bistveno razlikuje od obljub, ki so nemalokrat zavajajoče, saj zagotavljajo izjemne učinke, nikoli pa ni govora o posledicah, ki jih potrošnik takih izdelkov lahko občuti na zdravju.