Bolezni dihal

Pljučna hipertenzija – ko utrujenost ni le spomladanska utrujenost in ko za zasoplost nista krivi ne astma ne apneja

Pljučna hipertenzija je resna, večplastna bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Ker se simptomi, s katerimi (o)bremeni obolelega, pojavljajo tudi pri drugih, pogostejših boleznih, se nemalokrat zgodi, da bolezen predolgo ostane neprepoznana. In čeprav še vedno ni zdravila, s katerim bi bilo mogoče to bolezen pozdraviti, pa je prav zgodnja diagnoza ključnega pomena za preprečitev hudih zapletov oziroma za izboljšanje kakovosti življenja obolelega.

Članek

Zdrava izbira

Ni jedi, ki je ne bi smeli pogrevati – to velja tudi za špinačo, gobe ali krompir, seveda pa moramo upoštevati prehranska priporočila, da se izognemo zastrupitvi

Priznam, doslej nisem vedela, da je »prepoved« pogrevanja jedi, v katerih so gobe, v resnici mit. Gob, pa naj bodo še taka specialiteta, marsikdaj tudi rariteta, ki razveseljuje med nabiranjem, pri pripravi spodbuja preizkušanje vedno novih receptov in boža brbončice med jedjo, marsikdo ne prenese – pa tudi presnovnemu sistemu gurmanov, ki uživajo v njihovih raznolikih okusih, lahko ponagajajo. Zato velja, da je gobe treba uživati v manjših količinah, bolj kot dodatek jedem. Če pa je količina jedi, ki smo ji dodali gobe, prevelika, hrane ni treba zavreči, ampak jo moramo – kot poudarjajo nutricionisti – pravilno shraniti, pred uživanjem pa jo pogreti na dovolj visoki temperaturi, da ne bi prišlo do razmnoževanja mikroorganizmov, tvorbe njihovih toksinov in posledično do zastrupitve.

Članek

Zdrava izbira

Kako bomo vedeli, kateri prehranski izdelki bodo v prihodnje tudi v Sloveniji »obogateni« z beljakovinskimi dodatki iz (za zdaj štirih) žuželk?

Marsikomu se ob možnosti, da bo v prihodnje vedé ali nevedé zaužil hrano, v katero bodo v kakršnikoli obliki dodane žuželke, obrne želodec – in pri tem ga prav nič ne zanima, kako priporočljiva naj bi bila na takšen način obogatena prehrana. Kakšne bodo torej tovrstne novosti v prehrani in kako bo nekdo, ki žuželk, čeprav predelanih, nikakor ne bo hotel zaužiti, vedel, da te tudi v resnici niso dodane v izdelkih, uporabljenih pri kuhanju ali pripravi prigrizkov?

Članek

Nevrodegenerativne bolezni

Novo upanje na vijugavi poti iskanja zdravila za bolnike z ALS

Vzrokov za nastanek amiotrofične lateralne skleroze (ALS), hude, neozdravljive, hitro napredujoče nevrodegenerativne bolezni, raziskovalci še vedno niso odkrili, vsaj ne v tako filigranskem, neovrgljivo zanesljivem smislu, da bi lahko razvili učinkovito zdravilo. Toda eppur si muove, bi lahko rekli, kajti skupina raziskovalcev iz 22 držav je odkrila nove gene, katerih patološke različice povečujejo tveganje za nastanek bolezni ALS. Tako je danes znanih 15 takšnih genov, kar številnim neznankam navkljub vendarle vzbuja upanje za zdravljenje, ki bo usmerjeno v delovanje bioloških procesov, povezanih z ALS.

Članek

Bolezni dihal

Pri hudih obolenjih dihal, pa naj bo to KOPB ali pljučni rak, je vitalnega pomena zgodnja postavitev diagnoze

Med kroničnimi obolenji dihal je eno izmed najinvazivnejših kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB). Čeprav se glede na napredek medicine zdi skorajda neverjetno, pa je vendarle res, da je KOPB še vedno slabo prepoznana in zato – ne le pri nas, tudi na globalni ravni – ostaja na seznamu najredkeje (pravočasno) odkritih in zdravljenih obolenj. KOPB sicer ni ozdravljiva, toda z ustrezno terapijo in spremembo načina življenja je mogoče vplivati na napredovanje bolezni, pri kateri zoženje dihalnih poti, ki je krivo za stalno prisoten kašelj in težko sapo, sčasoma povzroči tudi okvaro pljučnih mešičkov; zaradi njihovega propadanja pride do emfizema (prenapihnjenosti pljuč) in drugih resnih zapletov, ki človeku dobesedno jemljejo dih in s tem življenje.

Članek

Rak

Krvni raki: diseminirani plazmocitom, bolezen, ki se zlepa ne poslovi, vendar človeku pusti živeti

Diseminirani plazmocitom je le eden od številnih obrazov krvnega raka; značilno za to onkološko bolezen je nenadzorovano razraščanje rakavih, klonsko spremenjenih belih krvnih celic (plazmatk). Če so te celice zdrave, proizvajajo protitelesa in tako človeški organizem varujejo predvsem pred različnimi bakterijskimi okužbami. Rakave plazmatske celice pa izpodrivajo zdrave krvne celice iz kostnega mozga, zato je organizem posledično bolj izpostavljen okužbam in slabokrvnosti, poveča se pojavnost krvavitev. Spremenjene celice, ki se razširijo po krvi, prizadenejo okostje – od vretenc hrbtenice do kosti medenice, od dolgih kosti na rokah in nogah do lobanje, lahko pa obremenijo tudi območje žrela in glave, kjer je veliko limfatičnega tkiva. Zdravljenje, ki ga omogoča sodobna medicina, je sicer uspešno, učinkovito – vendar se bolezen slejkoprej vrne. Diagnozo diseminirani plazmocitom pri nas vsako leto postavijo najmanj 120-krat – pogosto starejšim, vendar bolezen svoje žrtve ne izbira glede na njeno starost.

Članek

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Članek

Preventiva

Opazen porast mišje mrzlice pri nas – kako preprečiti okužbo in kako prepoznati znake hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS)

Vsi ljubitelji narave, ki redno hodijo na sprehode, se vzpenjajo na bližnje vzpetine in obiskujejo hribovje, že vedo, da je letos tako imenovano mišje leto. In ne, ne gre za napoved snemanja novih prigod simpatičnega Ratatuja (enega najboljših animiranih filmov vseh časov Ratatouille), ampak za »poplavo« miši, s katerimi se med sprehodi pa tudi med delom na vrtu gledaš »iz oči v oči« – letos jih je res izjemno veliko in (še bistveno pogosteje kot sicer) pospešeno prenašajo mišjo mrzlico.

Članek

Otroška srčna kirurgija

Kako ustaviti kalvarijo programa otroške srčne kirurgije?

»Od leta 2007, ko je iz UKC Ljubljana odšel srčni kirurg Vladimir Sojak, se do leta 2023 pri programu otroške srčne kirurgije ni zgodilo nič. Slovenija v 15 letih ni bila sposobna usposobiti lastnega kirurga, zato lahko rečem le, da smo zdaj še na slabšem, kot smo bili leta 2007. Zdravniki, ki smo zaradi nevzdržnih razmer odšli iz UKC Ljubljana, saj ni bilo niti prave vizije niti možnosti za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnih otrok s prirojenimi srčnimi napakami, smo tako odločitev sprejeli, ker se je takrat zdelo, da smo na tem področju dosegli strokovno dno. Vendar je ta program zdaj pristal še nekaj stopnic niže,« se je v pogovoru za zdravstveni portal pediater Gorazd Kalan danes odzval na sporočilo vodstva UKC Ljubljana, da se je zdaj, dva meseca po odhodu češkega kirurga Romana Gebauerja, za nepreklicno odpoved delovnega razmerja odločil še slovenski kirurg Miha Weiss. In tako je v sklopu programa otroške srčne kirurgije ostal en sam kirurg.

Članek

Cepljenje

Pnevmokokne okužbe in pljučnice – zakaj je zaščita s cepljenjem priporočljiva za malčke, za starejše od 65 let in za bolnike s kroničnimi obolenji

Bilo je 18. januarja, med dežurstvom, približno opolnoči. Na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja so s splošne nujne medicinske pomoči (SNMP) z reševalnim vozilom pripeljali 62-letnega pacienta, ki sicer živi na Hrvaškem, a je nekaj dni prej, preden je zbolel, po enomesečnem bivanju na Nizozemskem prišel v Slovenijo, kjer je za nekaj časa ostal pri prijateljih. Pri obolelem so se 17. januarja pojavili znaki prehlada, izcedek iz nosu, občutek, kot da ima zamašene sinuse, glavobol, bolečine v srednjem ušesu ...; naslednji dan je bilo nekoliko bolje, vendar je popoldne zaradi slabega počutja odšel domov. Ker ga zgodaj zvečer niso mogli priklicati ne po telefonu ne z zvonjenjem pri vhodu, so s pomočjo gasilcev in policistov vdrli v stanovanje. Sedel je v sobi, neoblečen, povsem neodziven, nesposoben komuniciranja, zrl je v telefon, ki ga je držal v roki ... Konkretni primer pnevmokokne okužbe je povzročil težko obliko bolezni; diagnoza: gnojni meningitis.

Članek

Ledvice

Kar 90 odstotkov bolnikov s kronično ledvično boleznijo ne ve ne za svojo bolezen ne za nevarnost srčno-ledvičnega sindroma – opraviti pa bi morali le laboratorijski test

Ste vedeli, kako tesno povezano in soodvisno je delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema – in kako pomembno je dobro delovanje ledvic nasploh, za celotni organizem? Veste, kako zelo mora nekdo, ki ima kronično ledvično bolezen, paziti tudi na zdravje srca? In kako mora nekdo, ki so mu postavili diagnozo srčno popuščanje, bdeti nad tem, da njegova osnovna bolezen ne bi povzročila slabšega delovanja ledvic? Gre za tako imenovani kardio-renalni oziroma srčno-ledvični sindrom, pri obvladovanju katerega pa je v resnici največji problem ta, da mnogi, ki imajo resne zdravstvene težave – pa naj gre za srčno popuščanje ali za obolenje ledvic –, na račun neprepoznave bolezenskih znakov ostajajo brez diagnoze. Na splošno velja, da večina obolelih sploh ne ve, da imajo kronično ledvično bolezen – in to kljub temu, da bi jim sodobna medicina znala res dobro pomagati in izboljšati kakovost njihovega življenja. Zdravljenje, ki je danes na voljo, namreč podaljšuje življenje ledvic – zaradi omenjenih zamikov pri diagnostiki in zdravljenju pa v Sloveniji še vedno vsako leto pride do odpovedi ledvic pri približno 250 ljudeh.

Članek

Duševno zdravje

Shizofrenija je razširjena bolj kot sladkorna bolezen, multipla skleroza ali alzheimerjeva bolezen. Kako preseči stigmo ljudi, ki trpijo za to resno duševno motnjo?

Da je shizofrenija razširjena bolj kot sladkorna bolezen, multipla skleroza ali alzheimerjeva bolezen, ni splošno znan podatek. Znano pa je, da se ta resna duševna motnja lahko kaže kot izguba stika z resničnostjo (psihoza), kot blodnje (zmotna prepričanja) in halucinacije, posledično izkrivljenemu razmišljanju in odzivanju na resničnost pa neizogibno sledi vse slabše (so)delovanje na delovnem mestu pa tudi v družbi nasploh. Kljub temu, da sodobni način zdravljenja posamezniku, ki mu je ta psihotična motnja zaznamovala življenje, lahko omogoči povsem običajno delovanje, druženje in komunikacijo, pa tudi dandanes ta bolezen in z njo tudi oboleli še vedno ostajajo zaznamovani s stigmo in predsodki, ki izhajajo predvsem iz nerazumevanja.

Članek

Bolezni dihal

Ko je izvedel za diagnozo rak pljuč, je mislil, da mu je ostalo le še šest mesecev življenja – od takrat je minilo sedem let ...

Mesec november je posvečen boju proti raku pljuč, težki bolezni, ki jo je danes, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj, mogoče uspešno (za)zdraviti – problem pa je, ker več kot polovico primerov raka na pljučih pri nas še vedno odkrijejo v pozni fazi, ko je bolezen že razširjena. Zato so se pri društvu pljučnih in alergijskih bolnikov odločili za celovito ozaveščanje, s pomočjo katerega naj bi v splošni javnosti, v kateri je rak še vedno tabu, vsak poznal znake te bolezni in se tako znal pravočasno odzvati, se posvetovati z osebnim zdravnikom, ki bo presodil, kakšno naj bo nadaljnje ukrepanje.

Članek

Ukrepi

Išče se minister za zdravje

»Še naprej bom vztrajal pri delu v medicini in skrbel za bolnike, vloge ministra za zdravje pa ne bi sprejel, ker mislim, da nisem pravi človek za to – toda v strateškem svetu, v katerem bom še naprej z veseljem sodeloval, je kar nekaj ljudi, ki bi bili primerni za to vlogo. Dosedanjemu zdravstvenemu ministru Danijelu Bešiču Loredanu sem hvaležen – ne le zato, ker je sprejel odstopno izjavo, saj tako ni šlo več naprej, ampak tudi zato, ker je pokazal, česa v zdravstvu ne smemo delati,« je v odzivu na novico o odstopu Danijela Bešiča Loredana za Zdravstveniportal.si povedal njegov dolgoletni strokovni kolega dr. Erik Brecelj, sicer tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pod okriljem premiera Roberta Goloba.

Članek

Srce in žilje

Periferna arterijska bolezen – preveč zapletov, preveč amputacij

Zakaj je pomembno skrbeti za zdravje žil? Periferna arterijska bolezen ali bolezen zamašenih žil je tegoba, s katero se po 55. letu starosti spopada vsak šesti Slovenec, vendar kar 70 odstotkov obolelih nima diagnoze – dokler motnje v krvnem obtoku ne povzročijo zapletov, ki so, kadar gre za srčni infarkt in možgansko kap, lahko tudi usodni. Po drugi strani pa je danes na voljo preprosta, hitra, povsem neboleča in še vedno premalo pogosto uporabljena preiskava, merjenje gleženjskega indeksa, ki lahko hitro bodisi ovrže bojazen glede bolezni bodisi pospeši ukrepanje, ki človeku lahko dobesedno reši življenje.

Članek

Prva pomoč

Srčni zastoj in oživljanje – ne čakati, ampak ukrepati, takoj!

Nenadni srčni zastoj vsako leto doživi približno 1600 Slovencev, vsak dan v povprečju štirje – veliko preveč pa jih zaradi posledic tega dogodka umre. S takojšnjim oživljanjem bi namreč lahko na letni ravni preprečili nekaj sto smrti.

Članek

Redke bolezni

Hereditarni angioedem, redka dedna bolezen, ki je v preteklosti pri tretjini obolelih povzročila smrt zaradi zadušitve, je danes obvladljiva – le pravočasno jo je treba prepoznati

Hereditarni angioedem je redka dedna bolezen, ki je dokaj nepredvidljiva, žal pa tudi slabo prepozna(v)na. Izbruhi ali »napadi« te bolezni so praviloma občasni, včasih pa po dolgotrajnem mirovanju bolezni lahko vznikne kaskada bolezenskih epizod, ki praviloma trajajo nekaj dni in se pokažejo na različnih delih telesa – kot otekline. Te lahko vzniknejo na okončinah, obrazu, na genitalijah ... Če se pojavijo v sluznici prebavil, jih spremljajo zelo hude bolečine, oboleli takrat ne more ne jesti ne piti. Kadar pa se oteklina pojavi v sluznici dihal, bolnik potrebuje takojšnjo pomoč, sicer mu angioedem zapre dihalne poti in onemogoči dihanje.

Članek

Presejalni programi

Presejalni program za raka prostate: pri moških z agresivno obliko bolezni, ki danes pridejo na pregled šele, ko ima bolezen že metastaze, bodo raka na prostati lahko odkrili že v začetni fazi

Rak prostate je bistveno drugačen od ostalih onkoloških obolenj. Pojavnost te bolezni je pogojena predvsem s starostjo, zato praktično ni moškega v pozni starosti, ki raka prostate ne bi imel – a zanj sploh ne ve, saj mu ne povzroča nobenih težav. Rak prostate napreduje zelo počasi, ogroža pa predvsem tiste moške, ki imajo večje tveganje za razvoj agresivnih oblik raka na prostati – ti nujno potrebujejo kakovostno in učinkovito zdravljenje. Odgovor na dilemo, kako te posameznike pravočasno diagnosticirati in jim pomagati prej, preden bolezen napreduje, smo dobili v teh dneh: v pripravi je nacionalni presejalni program za raka prostate, ki bo deloval na podoben način kot programi Zora, Dora in Svit. Novi program bo pri odkrivanju te bolezni uvedel nove prijeme.

Članek

Bolezni dihal

Nove strokovne smernice za zdravljenje težke oblike astme: čim manj glukokortikoidov v obliki tablet, da se izognete dokaj pogostim resnim stranskim učinkom!

Težka oblika astme, kronične vnetne bolezni dihalnih poti, se pojavi pri približno 10-odstotnem deležu obolelih; pogosto vodi v poslabšanja, zaradi katerih mora astmatik poleg osnovnih zdravil jemati še glukokortikoide v obliki tablet. Jemanje teh tablet, ki imajo resne stranske učinke, pa ne pripomore h kakovostnemu in varnemu zdravljenju – nasprotno, nemalokrat zakrivi nastanek novih obolenj. Zato Združenje pnevmologov Slovenije opozarja, da je pri zdravljenju astme treba slediti novim strokovnim smernicam za uspešno zdravljenje in dobro obvladovanje astme, ki uporabo glukokortikoidov v obliki tablet izrazito odsvetujejo.

Članek

Prehranska dopolnila

Ne nasedajte zavajajočim spletnim oglasom o prehranskih dopolnilih – imate le ena jetra!

Čeprav Slovenci zdravje umeščamo na vrh lestvice življenjskih vrednot, je skrb zanj precej raznolika. Opazno se poveča takrat, ko nekaj »zaškriplje«; takrat bi človek naredil vse, da bi odpravil težave, ki bodisi vodijo v bolezensko stanje bodisi so že prepoznavni znak konkretne bolezni. Zato je takrat res pomembno, da ne nasedamo številnim (spletnim) oglasom in obljubam o neverjetnih, tako rekoč takojšnjih učinkih pripravkov, ki da so po »ugodni« ceni na voljo le še kratek čas – kajti cena takšnega pripravka nikoli ni ugodna, lahko pa je usodna. Znani so primeri (v Sloveniji!), ko so si ljudje zaradi nekritičnega jemanja pripravkov za razstrupljanje uničili jetra, nakar jim je življenje lahko rešilo le zdravljenje s transplantacijo. Zato je letošnji dan slovenskih lekarn (26. september) namenjen opozorilom o pravilni in varni uporabi zdravil in prehranskih dopolnil pa tudi zdravilnih rastlin in hrane, izdelkov torej, ki lahko pustijo usoden odtis na največji žlezi v organizmu – jetrih.

Članek