Čakalne dobe

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Članek

Dobro počutje

Porast kronične nespečnosti, anksioznosti, glavobola in drugih težav, ki nastanejo zaradi slabe kakovosti spanja in lahko vodijo v izgubo zdravja, potrjuje, kako zelo nam je epidemija življenje postavila na glavo

Človek prespi skorajda tretjino življenja. In danes je znano, v preteklosti ničkolikokrat znanstveno potrjeno, kako močno lahko kakovost spanja oziroma spanca vpliva na naše počutje in tudi na zdravje. Če je spanje moteno, je imunski odgovor slabši, človek je ranljivejši, dovzetnejši za pojav različnih težav in stanj, ki tako rekoč na stežaj odprejo »vrata« organizma različnim boleznim, tudi kroničnim. V zadnjem letu, v času pandemije novega koronavirusa, so se težave na račun slabše kakovosti spanja, izrazitega povečanja kronične nespečnosti, pogostejše anksioznosti (tesnobe) in nasploh porušenega ritma spanja in budnosti izrazito povečale. Povsod po svetu, tudi pri nas.

Članek

Rak

Krvni raki: diseminirani plazmocitom, bolezen, ki se zlepa ne poslovi, vendar človeku pusti živeti

Diseminirani plazmocitom je le eden od številnih obrazov krvnega raka; značilno za to onkološko bolezen je nenadzorovano razraščanje rakavih, klonsko spremenjenih belih krvnih celic (plazmatk). Če so te celice zdrave, proizvajajo protitelesa in tako človeški organizem varujejo predvsem pred različnimi bakterijskimi okužbami. Rakave plazmatske celice pa izpodrivajo zdrave krvne celice iz kostnega mozga, zato je organizem posledično bolj izpostavljen okužbam in slabokrvnosti, poveča se pojavnost krvavitev. Spremenjene celice, ki se razširijo po krvi, prizadenejo okostje – od vretenc hrbtenice do kosti medenice, od dolgih kosti na rokah in nogah do lobanje, lahko pa obremenijo tudi območje žrela in glave, kjer je veliko limfatičnega tkiva. Zdravljenje, ki ga omogoča sodobna medicina, je sicer uspešno, učinkovito – vendar se bolezen slejkoprej vrne. Diagnozo diseminirani plazmocitom pri nas vsako leto postavijo najmanj 120-krat – pogosto starejšim, vendar bolezen svoje žrtve ne izbira glede na njeno starost.

Članek

Varnost in kakovost

Ne, to ni prvoaprilska šala

Ne, nikakor ne gre za prvoaprilsko šalo: ko se bo prvi april začel prevešati v nov dan, se bodo razmere v našem zdravstvu še dodatno zaostrile – pa v resnici že zdaj na to temo, predvsem v kontekstu dolgih čakalnih vrst za preiskave in posege, nikomur ni več do smeha. Trenutno še najmanj obolelim, kajti zdravniki bodo opolnoči obudili stavko, ki so jo napovedali že lani septembra in jo potem do nadaljnjega, v skladu z dogovorom z vladno stranjo, zamrzovali. A tu je pomlad. Zmrzali ni več. Učinkov dogovorjenega, ki naj bi bili udejanjeni do prvega aprila, pravzaprav nadvse metaforično izbranega datuma, pa slovenski zdravniki prav tako niso dočakali. So pa zato bolniki, kot vse kaže, znova dočakali zdravniško stavko.

Komentar

Revolt

Stavke zdravnikov danes, jutri in vsaj še nekaj časa ne bo

Zdravniki so napovedano stavko, ki naj bi se začela opolnoči, sinoči vendarle preklicali. Čeprav je bil še vedno 1. april, sporočilo nikakor ni bilo mišljeno kot šala. Vodstvo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je namreč tako rekoč v zadnjem trenutku pred reaktivacijo stavke od vlade prejelo osnutek zakona o temeljih novega plačnega sistema, nakar so člani glavnega stavkovnega odbora odločili, da bodo stavkovne aktivnosti do nadaljnjega ostale zamrznjene. Z vidika pacientov, že zdaj ujetih v nedopustno dolge čakalne dobe, je bila to edina sprejemljiva odločitev.

Članek

Ukrepi

Tobak in tobačni izdelki odslej v enotni, neznačilni, neprivlačni in nezavajajoči embalaži

Z današnjim dnem se Slovenija z uvedbo enotne embalaže tobaka in tobačnih izdelkov pridružuje peterici držav – Veliki Britaniji, Franciji, Irski, Norveški in Avstraliji –, ki so na ta način onemogočile zavajajoče oglaševalske prijeme tobačne industrije in dokazano pripomogle k pogostejšemu odločanju za nekajenje. Zdaj torej njihovemu zgledu sledi tudi Slovenija, kjer zaradi bolezni, ki jih dokazano povzroča vdihavanje tobačnega dima, vsako leto še vedno umre več kot 3000 ljudi.

Članek

Pravice pacientov

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – po dolgoletnih pozivih, pričakovanjih, zahtevah in obljubah, ko se ni zgodilo nič, bo do ukinitve prišlo tako rekoč čez noč

Zavarovalnica Generali 1. maja ne bo zvišala premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 30 odstotkov. Na takšno napoved se je najprej odzvala javnost, ki je načrtovano podražitev ocenila kot povsem nesprejemljivo in – zlasti v času, ko so številni pacienti še vedno nedopustno dolgo primorani čakati na preiskave ali posege –, tudi sramotno; jasno je namreč, da tudi čakanje, skupaj z nezdravljeno boleznijo, pušča neizbrisen odtis na zdravju. Odziv je bil pravzaprav skorajda neverjetno hiter; za preprečitev zvišanja premije sta se odločila tako resorni minister Danijel Bešič Loredan kot vlada. Višina mesečne premije je zdaj že zamrznjena oziroma v prihodnjih mesecih ne bo smela presegati 35,67 evra.

Članek

Cepljenje

Kaj pomeni nedavno odkritje povišanih vrednosti koronavirusa v odplakah na območju, ki ga »pokriva« Zdravstveni dom Kranj, kako se odvija cepljenje in koliko je odpovedi cepljenja

Kako učinkovanje povišanih vsebnosti novega koronavirusa v odplakah zaznavajo v Zdravstvenem domu Kranj? So povečali število testiranj, je med testiranimi večje število pozitivnih, je v tem času med bolniki s COVID več tistih, ki morajo zaradi težje oblike prebolevanja te bolezni na zdravljenje v bolnišnico? Kaj pomenijo številke, na katere v zadnjih dneh opozarja stroka na nacionalni ravni, med drugim tudi direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Milan Krek?

Članek

Redke bolezni

Ali vemo, kaj prinaša življenje z redko boleznijo? Se zavedamo, kaj pomeni novost, ki bo omogočila zgodnje odkritje 40 neozdravljivih bolezni – bolezni, ki bi sicer počasi, a vztrajno ugašale življenja obolelih malčkov?

Redke bolezni. Zdi se, da poimenovanje te skupine obolenj pove vse. Toda v resnici je teh bolezni veliko – okrog 8000. Za mnoge med njimi še vedno niso odkrili zdravila, zato otroci pri najtežjih oblikah teh bolezni začno usihati pred očmi staršev, ki imajo pogosto zvezane roke, kljub temu, da so pripravljeni narediti vse, da bi svojemu malčku lahko pomagali, mu olajšali trpljenje in zaustavili napredovanje bolezni, ki je tako boleče zaznamovala njegov prihod na svet.

Članek

Ukrepi

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje – bodo poslanci v obdobju vladnega mrka za ukinitev ali proti njej?

Teden se je začel precej pestro, z odstopom premiera Marjana Šarca, čemur je sledila še informacija, da je bila že skorajda dva tedna v njegovih rokah tudi bianco odstopna izjava ministra za zdravje Aleša Šabedra, ki ugotavlja, da nujnih premikov v zdravstvu preprosto ne more izvesti, saj da ima pri tovrstnih poskusih zvezane roke. Zdaj sledi še prelomno odločanje poslancev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zdi modra in nujna poteza – ni pa (še) jasno, ali je poslanski predlog zakona, do zdaj dopolnjen s številnimi amandmaji, dovolj domišljen, da mu bo, če bo dobil zeleno luč, v praksi res uspelo obiti številne ovire, predvsem pa pomagati k izboljšanju razmer v zdravstvu, k učinkovitejši in smotrni porabi denarja ter k dejanskemu skrajšanju čakalnih dob.

Članek

Zavajajoče oglaševanje

Lažne spletne strani spet lažejo bolnikom!

Zdravje je neprecenljiva vrednota, ki jo ceni prav vsakdo med nami – če ne prej, pa potem, ko ga izgubi. Takrat bi človek naredil vse, da bi dobil nazaj izgubljeno in živel kakovostno, brez tegob, ki jih prinaša bolezen. Zato ni nič nenavadnega, da so bolniki stalna tarča zavajajočih oglasov, ponudb, ki za »nizko, sprejemljivo ceno« obljubljajo tako rekoč nemogoče – ozdravitev tudi pri neozdravljivih, napredujočih kroničnih boleznih. Zato ni nič nenavadnega, da v UKC Ljubljana spet opozarjajo pred lažnivimi obljubami o »čudežnih kremah«, s katerimi si lažne spletne strani kupujejo zaupanje bolnikov.

Članek

Ukrepi

Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana

Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.

Članek

Ukrepi

Kako bo z uveljavljanjem zdravstvenih pravic po brexitu?

Čeprav Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske od včeraj ni več članica EU, uveljavljanje zdravstvenih storitev tako z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja kot z evropskimi obrazci ostaja v veljavi do konca tega leta.

Članek

Zavajajoče oglaševanje

Zlaganim oglasom, ki z zlorabo identitete znanega slovenskega zdravnika obljubljajo čudež – Sara iz Ljubljane naj bi, na primer, shujšala kar za 100 kilogramov –, se je treba na daleč izogniti

Zavajajoče oglaševanje neučinkovitih, neobstoječih ali zdravju celo škodljivih »zdravil« in prehranskih dopolnil je danes, na žalost, na spletu stalnica, s katero se mreža akterjev, ki delujejo prek številnih strežnikov, nameščenih v različnih državah po svetu, poskuša okoristiti. Uradni organi proti takšnemu ravnanju ostajajo nemočni, kajti tovrstne strani vznikajo kot gobe po dežju, ko so razkrite, pa takoj ugasnejo in za seboj zabrišejo tako rekoč vse sledi; vsaj do zdaj je bilo vedno tako. Pri nas so v takšnih objavah zlorabili imena številnih zdravnikov, zdravstvenih ustanov pa tudi medijev. Tokrat so lažni oglas za »zdravilo za prekomerno telesno težo« zasnovali na izmišljenih trditvah, ki so jih pripisali gastroenterologu Darku Siuki. Ta je v oglasu predstavljen kot kirurg; »jamčil« naj bi za izjemne učinke shujševalne metode, po kateri naj bi, denimo, »Sara iz Ljubljane shujšala za 100 kilogramov«. Oglas, usmerjen v zavajanje kupcev, so zlonamerni oglaševalci objavili v sklopu spletne strani; to so izdelali kot kopijo enega od sicer verodostojnih slovenskih medijev.

Članek

Zdrava izbira

Jabolko, »rdeče zlato« – okusna in sočna, dokazano priporočljiva pot do boljšega zdravja

Starodavna resnica, po kateri »jabolko na dan prežene zdravnika stran«, ni le šegava domislica zapriseženih »sadjeljubcev«, kajti če pot do (ohranjanja) zdravja tlakujemo tudi s pomočjo svežega sadja in zelenjave, je to zagotovo dobra naložba, potrjena celo z znanstvenimi dokazi. In sveže jabolko – še zlasti, če je z domačega vrta, neškropljeno, brez vsakršnih dodatkov kemije – je najbolj priporočljiv vsakodnevni odmerek zdravja, ki ga človek lahko pridobi s hrano. Zakaj?

Članek

Organizacija

»Dokler obstaja štiri milijarde razlogov za to, da se nič ne spremeni, se v našem zdravstvu ne bo spremenilo prav nič!«

Temelji slovenskega zdravstva se že dolgo majejo. Vrstijo se opozorila, tako iz strokovnih krogov kot iz nepreglednih vrst pacientov, ki so v čakanju na diagnostiko in pravočasni začetek zdravljenja ujeti v vedno daljših čakalnih vrstah, za katere grozi, da se bodo v kratkem še podaljšale. Zato se načrtovana uveljavitev sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bodo kljub pomanjkanju zdravniškega kadra na Slovenskem mladim zdravnikom onemogočile, da bi lahko samostojno opravljali strokovno delo, za katerega so usposobljeni, zdi preprosto neverjetna in povsem nerazumljiva. Tisti mladi zdravniki, ki že delajo samostojno, bodo v kratkem – če bo takšna zakonodajna rešitev ostala v veljavi – morali zapreti vrata ordinacije. Brez zdravnika, pa naj gre za pediatra, ginekologa, stomatologa, pedopsihiatra ali specialista medicine dela, prometa in športa, bo ostalo ogromno pacientov – in ničkoliko zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov.

Članek

Organizacija

Kaj lahko pacienti pričakujejo od »butalskih določb« zakona o zdravstveni dejavnosti, če bodo te tudi v resnici zaživele v praksi?

V zdravstvenem domu v zahodnem delu Slovenije so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, ki skrbijo za več kot 3500 otrok. Nobena od njih ne izpolnjuje pogojev za zdaj sicer še zamrznjeno določbo zakona o zdravstveni dejavnosti; ko bo ta uveljavljena, zdravniki, pri katerih od opravljanja specialističnega izpita še ni minilo pet let (na sekundarni in terciarni ravni) oziroma tri leta (na primarni ravni), po dikciji zakona ne bodo mogli biti »odgovorni nosilci dejavnosti«. Takrat bodo pacienti mladih zdravnikov – samo v omenjenem primeru bo to več kot 3500 otrok! – ostali brez svojega zdravnika. Pred posledicami načrtovanih sprememb v sistemu svarijo Mladi zdravniki Slovenije, ki so se jim soglasno pridružila tudi glavna zdravniška združenja.

Članek

Ukrepi

Otroška srčna kirurgija ostaja v UKC Ljubljana – najboljša možnost ali izgubljena priložnost?

Otroška srčna kirurgija ostaja v Sloveniji, še naprej bo delovala v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Minister za zdravje Samo Fakin je danes s temi besedami napovedal razplet zgodbe, do kakršne v medicini v resnici nikoli ne bi smelo priti. Podrobnosti bodo znane v kratkem, a scenarij je predvidljiv. Vključuje intenzivne pogovore tako z UKC kot z Nacionalnim inštitutom za otroške srčne bolezni (NIOSB), kar se zdi dobro, vendar istočasno pušča kopico dilem in vprašanj brez pravih odgovorov. Končna odločitev bo znana v začetku decembra.

Članek

Reforma

Zakaj bolniki pri nas umirajo v čakalnih vrstah?

Slovenija se je v mednarodnih primerjavah dolgo lahko ponašala s podatkom, da ji je, tako rekoč edini od posttranzicijskih držav, uspelo ohraniti dobro delujoč zdravstveni sistem. Danes pa so nam lahko za zgled države, ki so takrat izrazito zaostajale za nami. Slovenski zdravstveni sistem, v katerem bi do korenitih sprememb moralo priti že davno, a so se vedno znova vse po vrsti porazgubile v kalnih političnih in interesnih, koruptivno obarvanih vodah, je namreč danes v vse prej kot zavidljivem položaju. Primanjkuje zdravnikov, medicinske sestre uhajajo v bolje plačane službe, aparature so v dobršnem delu dotrajane, stavbe zastarele, bolnišnični prostori marsikje povsem neustrezni. Bolniki pa so ujeti v predolgih čakalnih vrstah, v katerih umirajo – dobesedno.

Članek

Ukrepi

Kratko in jedrnato o ukrepih proti novemu koronavirusu – Nina Pirnat, direktorica NIJZ

Ker se na stari celini širjenje okužb z novim koronavirusom nadaljuje, je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) oceno tveganja za EU povečal na zmerno do visoko raven. V Sloveniji po doslej opravljenih 255 testiranjih (po včeraj objavljenih podatkih) nimamo nobenega potrjenega primera okužbe – pa tudi mreža zaščitnih ukrepov na nacionalni ravni je zdaj jasneje opredeljena. A kljub temu bi bilo utopično pričakovati, da se pri nas ne bodo v kratkem pojavili prvi primeri okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat.

Intervju