Akcija Od novega ministra zahtevam:    Povezava

Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana

Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana

Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.

Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana
Foto: iStock

Ker so se partnerji v zdravstvu sami dogovorili o programih za skrajševanje čakalnih dob v višini 27,5 milijona evrov, je vlada pri aneksu številka dve odločala le o petini sredstev. Soglašala je, da se z nekaj manj kot šestimi milijoni evrov dodatno okrepi programe, kjer so težave zaradi predolgih čakalnih dob najbolj pereče: zobozdravstvo za mladino in odrasle, splošne ambulante, klinična psihologija, pediatrija, ortopedija, urologija, ginekologija ...

Preostala dva milijona evrov bodo po aneksu številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018 namenili zdravljenju bolnikov, ki potrebujejo (nekirurško) zamenjavo aortne zaklopke. Poseg TAVI (perkutana implantacija aortnih zaklopk) je primeren predvsem za starejše bolnike, pri katerih operativni poseg predstavlja (pre)veliko tveganje za zaplete. 

Izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor, je pred tednom dni, ob začetku izvajanja tovrstnih posegov tudi v mariborskem kliničnem centru, poudaril, da je »trenutna čakalna doba pri bolnikih, ki čakajo na operacijo srca 12 mesecev, povsem nedopustna! Tako dolgo čakanje na ustrezno zdravljenje predstavlja izredno visoko tveganje za bolnike, saj so rezultati zdravljenja bistveno slabši, kot če bi bolnike obravnavali v optimalnem času, stopnja smrtnosti pa občutno višja.«

Ta denar bodo zdaj prejeli vsi trije centri, v katerih izvajajo te posege; to so UKC Ljubljana, UKC Maribor in Medicor.

Kako bo razdeljenih dobrih 35 milijonov evrov, namenjenih krajšanju čakalnih dob?

  • Izvajalci so se dogovorili o razporeditvi 27,5 milijona evrov za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob.

  • Vlada nekaj manj kot 6 milijonov evrov namenja programom, kjer je slaba dostopnost do storitev najbolj očitna: klinična psihologija, pediatrija, ortopedija, urologija, ginekologija, splošne ambulante, zobozdravstvo za mladino in odrasle ...

  • 2 milijona evrov pa bodo prejeli trije centri –  za program nekirurške zamenjave aortne zaklopke, kjer so bile doslej čakalne dobe povsem nedopustne, življenjsko ogrožujoče.

Inventura odločanja o 35 milijonih evrov za skrajševanje čakalnih dob

O tej temi smo na zdravstvenem portalu podrobno pisali – nekaj člankov si lahko ogledate na tej povezavi.

Iz celotnega dogajanja je razvidno, da so postopki, povezani s tovrstnimi odločitvami, bistveno predolgi, saj je projekt zeleno luč za začetek izvajanja dobil šele v zadnjem kvartalu  leta. Zato bo celovita izvedba načrtovanega, denarju navkljub, tako rekoč misija nemogoče.

V tem smislu bo v začetku leta 2019 zanimivo pogledati inventuro opravljenega dela, to primerjati tudi z denarjem, ki je bil na voljo, in ponovno preveriti »repe« čakalnih dob.

Pripravili pa smo tudi izbor treh video izjav iz našega arhiva na temo »čakalne dobe«:

  • Samo Fakin, minister za zdravje (posnetek je nastal pred začetkom ministrovanja):
  • Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS:
  • Anka Bolka, direktorica področja za analitiko in razvoj ZZZS:

Celotno dogajanje lahko komentirate na naši facebook strani.

 



Umik sporne kaznovalne odločbe o »neupravičenih« napotnicah

Aneks številka dve k splošnemu dogovoru za to leto prinaša še dve novosti.

Prva je uvedba presejalnega testa krvodajalcev na okužbo z virusom Zahodnega Nila.

Druga novost pa je umik sporne določbe, po kateri bi napotni zdravnik moral sam plačati stroške zdravstvene storitve, če bi se pokazalo, da pacient ne izpolnjuje kriterijev za napotitev na specialistični pregled oziroma preiskavo.

In prav slednje lahko razumemo kot prvi korak k odpravi najbolj neživljenjskih sprememb, ki jih je zdravstvena politika »uzakonila« v zadnjem letu ali dveh.

Najbolj brano