Lažne spletne strani spet lažejo bolnikom!

Lažne spletne strani spet lažejo bolnikom!

Zdravje je neprecenljiva vrednota, ki jo ceni prav vsakdo med nami – če ne prej, pa potem, ko ga izgubi. Takrat bi človek naredil vse, da bi dobil nazaj izgubljeno in živel kakovostno, brez tegob, ki jih prinaša bolezen. Zato ni nič nenavadnega, da so bolniki stalna tarča zavajajočih oglasov, ponudb, ki za »nizko, sprejemljivo ceno« obljubljajo tako rekoč nemogoče – ozdravitev tudi pri neozdravljivih, napredujočih kroničnih boleznih. Zato ni nič nenavadnega, da v UKC Ljubljana spet opozarjajo pred lažnivimi obljubami o »čudežnih kremah«, s katerimi si lažne spletne strani kupujejo zaupanje bolnikov.

Lažne spletne strani spet lažejo bolnikom!
Foto: iStock

Med glavnimi tarčami lažnih spletnih strani, predstavljenih kot »klinike« ali »ministrstva«, kjer z zavajajočimi oglasi in zlaganimi podatki poskušajo pridobiti čim več strank za »čudežne kreme«, so še vedno revmatološki bolniki. Prav ti so odgovorne v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana opozorili na, milo rečeno, nenavadne nove obete glede (o)zdravljenja, ki pa, žal, niso resnični – predvsem pa so onkraj etičnega, strokovnega in verodostojnega ravnanja.

Na spletu so se poleg spodbujanja nakupov »čudežne kreme« začela vrstiti tudi opozorila pred »spornimi zdravili«, ki naj bi jih predpisovali slovenski zdravniki.

Konkreten primer fiktivne institucije in lažne spletne strani je Raziskovalni revmatološki inštitut. Navedbe tega »inštituta« o spornosti določenih zdravil in domnevnih aretacijah več sto zdravnikov, ki naj bi ta zdravila predpisovali pacientom, so povsem izmišljene – vendar vsi ljudje, ki so prejemali njihova zlagana opozorila, tega niso vedeli. 

Raziskovalni revmatološki inštitut ne obstaja!

Prav tako so povsem izmišljene navedbe »inštituta« o spornosti določenih zdravil in domnevnih aretacijah več sto zdravnikov, ki naj bi ta zdravila predpisovali pacientom. 

UKC je o škodljivih navedbah na tej lažni spletni strani že opozoril pristojne institucije – resorno ministrstvo, tržni inšpektorat, javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke ter policijo. Zahtevali so tudi umik spletne strani, vendar je, kot so jim pojasnili v podjetju SI-CERT, nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, to težko izvedljivo, ker so strežniki s sporno vsebino v tujini. 

Kot se je pokazalo danes, je bila povezava na eno od spletnih strani izmišljenega strokovnega inštituta nekaj časa sicer ukinjena, opozorila zaradi zavajanja bolnikov pa še vedno veljajo, saj se bodo enaka ali podobna sporočila slejkoprej pojavila na kateri od na novo vzpostavljenih lažnih spletnih strani.

Podjetje SI-CERT, nacionalni odzivni center za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, pravi, da je take spletne strani težko umakniti, kajti strežniki s sporno vsebino so nameščeni v tujini. 

Zato UKC zdaj, pa ne prvič, javno opozarja ljudi, naj ne nasedajo lažnim navedbam, ki izkoriščajo njihovo stisko zaradi bolezni.

Lažna spletna stran - po čem jo lahko prepoznate

Lažna spletna stran
1.
Da gre za ponarejeno, lažno stran, pove že pozorni pregled videnega (vlada, grb) in tudi zapisanega, kajti googlov prevajalnik, ki nima nič skupnega s prvinami slovenskega jezika, hitro pokaže svoj pravi obraz.

 

Lažna spletna stran
2.
Gre za značilen, zelo poveden primer lažne spletne strani, ki ima splošno vsebino enako za vse države; to dajo le v prevod, nakar jo delno vendarle priredijo nacionalnim posebnostim.

 

Lažna spletna stran
3.
Navedeni podatki so jasen dokaz, da se kaj takega – glede na veljavno zakonodajo in glede na pravno-formalni status lekarn – pri nas v praksi sploh ne bi moglo dogajati.

 

Lažna spletna stran
4.
Zavajajoči oglas in lažni intervju, v katerem neobstoječi zdravnik priporoča zdravilno mazilo (ki v resnici sploh ni zdravilno); to naj bi obnovilo uničene sklepe in povsem odpravilo bolečino. Take spletne strani pogosto nadomestijo nove, z enako vsebino, lažnimi obljubami in nikakršnim (placebo) učinkom kreme, ki jo promovirajo.

 

Lažna spletna stran
5. 
Lažni podatki so »podkrepljeni« tudi z rentgenskimi slikami. Nič ni res. In če pogledate pozorno: zapis je napisan na hitro, v navidezni slovenščini (»sklep v normi«), omenjeni so podatki o uporabnikih kreme, ki naj bi dokazovali, kako zelo uspešno je predlagano zdravljenje (»znebilo se je artritisa in artroze po uporabi 93 odstotkov udeležencev raziskav«).

 

Lažna spletna stran
6.
Zelo konkreten primer lažnih strokovnih novic in novosti, ki pri bolnikih z napredujočim kroničnim obolenjem neupravičeno vzbujajo upanje.

 

Lažna spletna stran
7.
Trkanje na vest družbe, obljubljanje socialnega pristopa, prodaja zdravila po nabavni ceni ... – sliši se všečno, a kaj, ko v Sloveniji zdravstvo deluje po povsem drugačnih načelih. Zdravil za revmatološka obolenja ni v prosti prodaji, krije jih ZZZS. Marsikaj v slovenskem zdravstvu škriplje, nekaj pa je vendarle  jasno: ne pustite se zavesti tako prozornim oglasom, s katerimi se hočejo prikriti oglaševalci okoristiti z vašo boleznijo!

 

Lažna spletna stran
8.
Taka zdravila – seveda prava, ne takšne izdelke, ki jih oglašujejo na tovrstnih spletnih straneh – pri nas krije zdravstveno zavarovanje. Zato ne plačujte za mačka v žaklju, ne odpovedujte se strokovnim pojasnilom na račun takih zavajanj; če že, raje poiščite drugo mnenje in se odločite na tej osnovi. Ne dajte spletnim sleparjem možnosti, da se poigravajo z vašim zdravjem.

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo Interne klinike ljubljanskega UKC ob tem poziva paciente, naj zaupajo zdravnikom, kajti »v Sloveniji imamo dober zdravstveni sistem, ki na področju revmatologije omogoča hitro dostopnost do vseh sodobnih zdravil, ki so v uporabi v EU in v ZDA. Ne nasedajte spletnim obljubam in prevaram, ki obljubljajo, da vam, denimo, zaradi uporabe 'čudežne kreme' ne bo treba menjati sklepov.«

Matija Tomšič

Foto: STA

Ne nasedajte spletnim obljubam in prevaram, ki obljubljajo, da vam zaradi uporabe 'čudežne kreme' ne bo treba menjati sklepov.

Prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana

Svari tudi agencija za zdravila: »Gre za tipično spletno prevaro, še eno od mnogih«

Tudi republiška javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) opozarja na dve spletni strani –stran neobstoječega inštituta in prodajna stran –, kjer spodbujajo k nakupu »izjemno učinkovitega in zdravilnega« izdelka in kjer je, mimogrede, na embalaži ime izdelka celo narobe napisano (hondrocream/hodrnocream). 

Pri JAZMP so na izdelek postali pozorni zaradi načina oglaševanja, s katerim so izdelek promovirali kot zdravilo.  

In kaj je pokazal nadzor? 

Samo nekaj ugotovitev, ki odgovarjajo na vprašanje, zakaj ne verjeti takim nepreverjenim oglasom na spletu in predvsem – zakaj ne kupovati takih izdelkov:

  • na spletni strani, registrirani v Panami, ni podatkov o ponudniku;

  • objavljeni intervju z domnevno obstoječim zdravnikom neobstoječega »Znanstveno-raziskovalnega inštituta za revmatologijo Slovenije« vsebuje neresnične podatke o kremi, ki naj bi zdravila sklepe in bolečine v sklepih;

  • zavajajoči so tudi  podatki o (neobstoječih) strokovnih priporočilih za ozdravitev teh težav brez strokovne medicinske pomoči;

  • zlorabljena je uporaba slovenskega grba;

  • objavo spremljajo izmišljeni komentarji izmišljenih zadovoljnih kupcev;

  • akcijska ponudba kreme z visokim popustom je časovno omejena, da bi kupce prepričali v hiter nakup, ki ne omogoča preverjanja navedenih podatkov;

  • kreme ni v slovenski centralni bazi zdravil, agencija zanjo ni izdala dovoljenja za promet in izdelek pri nas ni registriran kot zdravilo;

  • JAZMP absolutno odsvetuje tako nakup tega izdelka kot tudi kupovanje preko takšnih spletnih strani.

Agencija za zdravila absolutno odsvetuje tako nakup tega izdelka kot tudi kupovanje preko takšnih spletnih strani.

Če se odločamo za nakup preko spleta, je v konkretni spletni prodajalni treba najprej poiskati informacije o ponudniku, nato pa po različnih poteh, tudi po različnih forumih, preveriti kakovost konkretnega izdelka. 

Predvsem pa agencija za zdravila v kontekstu zavajajočega in škodljivega oglaševanja lažne spletne strani (oziroma več njih) priporoča obisk spletne strani Varni na internetu, preko katere center za posredovanje pri omrežnih incidentih uporabnike seznanja z varno uporabo interneta.

Lažna spletna stran
Ne pustite se zavesti obljubam o tako rekoč zadnji možnosti za neizmerne prihranke in za tako rekoč takojšnjo ozdravitev – cena utegne biti velika, bistveno prevelika.


Škodo, ki jo lahko povzroči zavajajoče oglaševanje, je težko popraviti

Zavajajoče oglaševanje, pa naj gre za ponujanje storitev ali izdelkov, je pogost pojav, saj predstavlja tako rekoč neusahljiv vir zaslužka, za tiste, ki to počno brez najmanjše slabe vesti, pa splet predstavlja najmanjše tveganje. 

Lažne spletne strani, ki naj bi bila uradna, klinična ali vladna, strokovna in verodostojna, ni težko ustvariti, prav tako si ni težko izmisliti »znanstvenih dokazov«. 

Težko pa je popraviti škodo, ki jo lahko povzroči tako zavajanje, če mu človek, ki upa na ozdravitev, nasede in posledično opusti vsakršno pomoč.

 

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona