Najbolj brano

Ukrepi

Sestanek o programu otroške srčne kirurgije prihodnji torek, odstopila prof. dr. Igor D. Gregorič in dr. Andrej Robida

Minister za zdravje Samo Fakin je na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo pred tremi tedni zagotovil, da bo odločitev o nadaljnjem delovanju programa otroške srčne kirurgije sprejel v prvi polovici decembra. Napovedano srečanje z glavnimi akterji – vodstvom Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) – bo res v predvidenem terminu, prihodnji torek, vendar se ga ne bosta udeležila ne prof. dr. Igor D. Gregorič ne dr. Andrej Robida, ki sta zaradi zadnjih dogodkov, povezanih z reševanjem otroške srčne kirurgije na Slovenskem, odstopila.

Organizacija

Zdravniki z novimi vodstvenimi znanji v učinkovitejše obvladovanje problemov v zdravstvu

Dilema, ali naj zdravstvene zavode vodijo zdravniki, ki so subtilnejši glede skrbi za paciente, ažurnosti, kakovosti in varnosti zdravljenja, ali menedžerji, ki v osnovi nimajo nič skupnega z medicino, imajo pa bistveno več poglobljenega znanja s področja ekonomike, organizacije in vodenja poslovnih procesov, ni nova. Pa tudi nič manjša ni, kot je bila pred nekaj leti ali desetletji. Se pa v (zobo)zdravniških krogih spreminja odzivnost na ta problem, kar ni nič nenavadnega, saj vse pogostejše prevzemanje vodstvenih zadolžitev v praksi vedno znova pokaže na vrzeli v znanju, ki jih je treba zapolniti – v dobro nemotenega (so)delovanja v procesih zdravljenja, v dobro bolnikov.

Ukrepi

V UKC Ljubljana zagotavljajo, da v programu otroške srčne kirurgije ni več kratkih stikov

Z danes sprejetim odlokom o prenehanju delovanja Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), javnega zdravstvenega zavoda, ki naj bi pod okriljem prof. dr. Igorja D. Gregoriča rešil usodo programa otroške kirurgije na Slovenskem, je omenjena zgodba vsaj na tej ravni tudi formalno končana. Takšen epilog je bil sicer predviden in napovedan že z odločitvijo ministra za zdravje Sama Fakina, da bo program otroške srčne kirurgije tudi v prihodnje deloval pod okriljem UKC Ljubljana – in, do nadaljnjega, s pomočjo tujih strokovnjakov.

Zdrava izbira

Transmaščobam v prehranskih izdelkih je končno odklenkalo

V Sloveniji je prišlo do res pomembne prelomnice v skrbi za zdravje prebivalstva, v prizadevanjih za izboljšanje sestave prehranskih izdelkov, ki so doslej v sebi skrivali zdravju zelo škodljive količine transmaščob. Od danes dalje – simbolično se je to zgodilo prav na svetovni dan zdravja – je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.

Revolt

Bo zdaj, ko vodenje zdravstvenega ministrstva začasno prevzema kar premier Šarec, manj takšnih zgodb v zdravstvu, o kakršnih pišemo danes?

Iskrena izpoved zdravnice družinske medicine iz Celja, ki je na družbenih omrežjih objavila pojasnilo, zakaj ne želi, noče, ne more in ne zmore več nadaljevati z delom v zdajšnjih okvirih in pogojih, ki jih določa sistem, je jasen odraz tega, kar se dogaja v našem zdravstvu. V javnosti pa smo po drugi strani priča gonji proti »zaslužkarskim« zdravnikom, ki da preprosto niso več zadovoljni s tem, kar jim omogoča sistem. Pa so te ocene, praviloma skrite za izmišljenimi profili posameznikov, ki se pod žaljivke in vse pogosteje tudi sovražni govor ne upajo podpisati s svojim pravim imenom, res utemeljene? Odgovor je jasen.

Starejši

V domovih za starejše doplačevanje za kopanje, povijanje nog, nameščanje slušnega aparata ... – apel za takojšnjo ukinitev nedopustnega zaračunavanja »razkošja«, ki to ni

Zaradi vedno bolj sramotnih razmer, v katerih so varovanci v socialno-varstvenih zavodih in domovih za starejše prisiljeni plačevati tako rekoč skorajda za sleherno »dodatno« storitev, je društvo Srebrna nit, združenje za dostojno starost, ponovno pozvalo odgovorne k takojšnjemu ukrepanju. Na prvi javni poziv (pred dobrima dvema mesecema) sta se odzvali dve zastopnici pacientovih pravic in ombudsmanka – vse so se strinjale, da je ukrepanje res nujno –, medtem ko se z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter z zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sploh niso odzvali, na ministrstvu za zdravje pa so obljubili sestanek, do katerega ni nikoli prišlo. Spremenilo se ni nič.

Ukrepi

Erik Brecelj: »V zdravstvu je veliko ljudi, ki so bistveno bolj problematični kot Janez Zemljarič«

Slovensko zdravstvo se je znašlo v situaciji, v kateri se sistem maje na vseh ravneh – v iztekajočem se tednu smo bili priča pravi erupciji dogodkov, ki kličejo po takojšnjih ukrepih. Če želimo ohraniti sistem osnovnega zdravstva, ki so nam ga doslej zavidale številne države, bistveno bolj razvite od Slovenije, če želimo ohraniti doseženo kakovost in varnost v slovenski medicini, bo treba prisluhniti zdravnikom družinske medicine in zaposlenim v zdravstveni negi ter poskrbeti za normalne pogoje dela. Kaj o zadnjih dogodkih v zdravstvu meni dr. Erik Brecelj, ki se je bil doslej najbolj pripravljen izpostaviti v boju proti korupciji, ki onemogoča razvoj zdravstva?

Ukrepi

Manjkajoči delček pri uvajanju dolgo pričakovanega elektronskega bolniškega lista – prezrto mnenje zdravniške stroke?

Uvedba elektronskega bolniškega lista bo, o tem ni dvoma, vsaj nekoliko pomagala sprazniti prenapolnjene čakalnice v ambulantah družinske medicine, poenostavitev postopkov bo zdravnikom zmanjšala breme, ki pritiska nanje po administrativni plati, zavarovancem pa bo olajšala dostop do potrdila o upravičeni zadržanosti od dela. Pa vendar se pri uvajanju te novosti zatika.

Presejalni programi

Aleksander Mežek, ambasador programa Svit: »Občutek imam, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni in da razumejo, da je te stvari smiselno reševati preventivno«

»Siva pot, vodi me, kamor hoče srce ...« je sinoči v sklopu glasbenih večerov Pod grajsko lipo v kranjskem Khislsteinu ob instrumentalni spremljavi Akademikov prepeval Aleksander Mežek, katerega življenje je bilo dolga desetletja razpeto med Slovenijo in Veliko Britanijo, nakar se je pred štirimi leti vrnil v domovino. Mežek pa je tudi prepoznaven ambasador programa Svit, namenjenega zgodnjemu odkrivanju (pred)rakavih sprememb na debelem črevesju in danki. Zakaj? Zato, ker se zaveda, kako pomembno je čim zgodnejše odkritje raka in pravočasni začetek zdravljenja te bolezni – in to želi Mežek sporočiti tudi drugim, tudi z osebno izkušnjo, kajti »vsi tečemo skozi čas – in ko gledamo nazaj, prehitro vse izgine ...«.

Ukrepi

»Trdno verjamem, da brez teh ukrepov ne bo mogoče začeti z normalnim življenjem«

Edina možnost za utirjanje poti v smeri normalizacije življenja, ki ga je drugi val epidemije novega koronavirusa pri nas postavil pred resne preizkušnje, je po oceni ministra za zdravje Tomaža Gantarja ponovno začasno sprejetje ukrepov, podobnih tistim, ki so v spomladanskem času življenje v Sloveniji za nekaj časa ustavili. Tokratni ukrepi, ki med drugim prepovedujejo vsakršno zbiranje, bodo trajali dva tedna, veljati pa začnejo opolnoči.

Starejši

Zakaj starejši za politiko še vedno niso prioriteta? Kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše?

Jutri je mednarodni dan starejših in če kdaj, se prav ob tej priložnosti velja vprašati, kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše, pa naj bo to z vidika zagotavljanja zmogljivosti – kadrovskih, prostorskih in finančnih – ali pa z zornega kota sistemskih ukrepov, ki jih, kot je znano, onemogoča dolgotrajno nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. V zgornji primerjavi pa ne gre le za metaforo, ampak za stanje, ki preprosto ni dopustno.

Starejši

»Pišemo javna pisma s predlogi za izboljšanje položaja starejših, a nam predsednik vlade sploh ne odgovarja«

»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Ukrepi

Navedbe predsednice združenja Srebrna nit je vodstvo doma v Kamniku ovrglo kot netočne, Borut Pahor pa bo še naprej obiskoval varovance domov za starejše

Predsednik države bo ne glede na nedavni poziv vodstva združenja Srebrna nit tudi v prihodnje nadaljeval z obiskovanjem varovancev domov za starejše in socialno-varstvenih zavodov. Tako bo danes obiskal Dom na Krasu, v katerem bivajo stanovalci s težavami v duševnem zdravju in z intelektualnimi ovirami. Pahor s takim pristopom, s katerim se odziva na vabila vodstev domov, tamkajšnjih varovancev in njihovih svojcev, želi sporočiti, da varovanci domov in zavodov kljub karanteni v času epidemije novega koronavirusa niso sami in pozabljeni.

Ukrepi

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

V javnosti se v zadnjem času vrstijo skrb vzbujajoče navedbe o domnevnih nepravilnostih, do katerih naj bi med epidemijo novega koronavirusa prihajalo v domovih za starejše. Je bilo ukrepanje v socialno-varstvenih zavodih v času epidemije strokovno utemeljeno in neoporečno – ali pa imajo prav kritiki, ki določene poteze razumejo in ocenjujejo kot diskriminatorne do starejših, posamične ukrepe pa kot etično sporne? Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da so tovrstni očitki neumestni, prav tako pa napoveduje, da med ukrepi, ki so v pripravi, ni sprememb v košarici zdravstvenih pravic.

Ukrepi

Hrvaška zaradi porasta okužb z novim koronavirusom odhaja z zelenega seznama, odslej vročanje karantenskih odločb že na meji

Epidemiološka slika v Sloveniji se vztrajno poslabšuje, število okužb z novim koronavirusom pa se zaradi namerno ali nenamerno pozabljane in spregledovane zaščite povečuje – včeraj je bilo pri nas, po dveh mesecih in pol, odkritih največ okužb, povečuje pa se tudi število obolelih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Po drugi strani pa se, kot v posmeh resnič(nost)ni grožnji novega koronavirusa, ki življenjsko ogroža kronične bolnike in starejše ljudi, v Slovenijo vračajo mnogi, ki so prek Hrvaške odpotovali v države z visokim tveganjem (rdeči seznam) in to poskušajo prikriti. Podobna je zgodba, ki jo narekujejo mladi s čezmejnim obiskovanjem zabav v diskotekah in nočnih klubih. Zato se bo Hrvaška znašla na rumenem seznamu (s petka na soboto), torej med državami s povečanim tveganjem. Kaj to pomeni za Slovence, ki trenutno dopustujejo v sosednji državi?

Ukrepi

Zganjanje panike ali skrb za varnost in zdravje drugih?

Zanikanje resničnosti in omalovaževanje argumentov, ki zahtevajo resen in spoštljiv odziv, ni nič novega – neverjetno pa je, da se nekaj takega dogaja danes, kmalu zatem, ko je Slovenija precej uspešno premostila uvodno srečanje z okužbami z novim koronavirusom. Ta nova, vse prej kot zanemarljiva grožnja še vedno ni izzvenela. Nasprotno, pojavnost okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 se ponovno povečuje, tokrat z večjo pojavnostjo med mladimi, okužbe pa so si že utrle pot tudi v domove za starejše, med posameznike, ki jih z okužbo povzročena bolezen COVID najbolj ogroža. Epidemiologi z delom na terenu in pripravo celovitih ukrepov poskušajo preprečiti uresničitev slabega scenarija, za katerega se zdi, da v zadnjih dneh postaja resničnost.

Ukrepi

»Predolge čakalne dobe so najhujša kršitev pacientovih pravic, ki jih je trenutno več na papirju kot v praksi« – intervju s Tomažem Gantarjem, ministrom za zdravje

Kaj narediti, da Slovenija ne bi vse izraziteje postajala takšna socialna država, v kateri so odgovorni imeli vedno polna usta obljub, razmere v praksi pa so vedno slabše? Izrazit primer takšnega stanja je zdravstvo, ki se je, tudi po »zaslugi« epidemije, znašlo na robu finančne vzdržnosti – in resnosti tega stanja se zavarovanci in pacienti kljub temu, da stojijo v vedno daljših čakalnih vrstah, v resnici sploh še ne zavedajo. Podrobno in kritično sva se o razsežnostih aktualnega dogajanja in izzivih, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, v dobro vsakogar med nami, pogovorila z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.

Ukrepi

Hrvaška na rdečem seznamu, a najverjetneje le do sredine septembra

Le dan po posvetu s strokovno skupino za čim učinkovitejše obvladovanje okužb z novim koronavirusom, pri katerih se je v zadnjih dneh začela prižigati rdeča luč, je padla že nekaj časa pričakovana odločitev: Hrvaška bo od polnoči dalje na rdečem seznamu, zato bodo Slovenci, ko se bodo vrnili z obiska ali z letovanja v sosednji državi, primorani ostati v 14-dnevni karanteni. Ker pa je bilo še v začetku tega tedna na Hrvaškem približno 160.000 Slovencev, se je vlada na današnji seji odločila za prehodno rešitev; dopustniki oziroma potniki, ki se bodo v Slovenijo vrnili do ponedeljka opolnoči, se bodo lahko še izognili karanteni, kasneje pa bo ta neizogibna.

Ukrepi

Kakšno vlogo bo slovenstvo odigralo pri pisanju epiloga epidemiji COVID?

Prva novinarska konferenca, na kateri je Janez Poklukar spregovoril kot novoimenovani minister za zdravje, je bila sklicana ad hoc, zaradi izrednega sporočila: minister je potrdil, da je zdaj tudi v Sloveniji potrjen prvi primer južnoafriškega seva novega koronavirusa, ki se širi bistveno hitreje od tega, s katerim smo se pri nas srečevali v slabem letu in ki je doslej zahteval enormni davek od posameznikov in družbe kot celote. Poleg omenjenega primera – po dosedanjih informacijah naj bi šlo za zdravnika mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra – naj bi zboleli še dve osebi, ki sta se skupaj z njim nedavno vrnili iz Afrike.