Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar

V javnosti se v zadnjem času vrstijo skrb vzbujajoče navedbe o domnevnih nepravilnostih, do katerih naj bi med epidemijo novega koronavirusa prihajalo v domovih za starejše. Je bilo ukrepanje v socialno-varstvenih zavodih v času epidemije strokovno utemeljeno in neoporečno – ali pa imajo prav kritiki, ki določene poteze razumejo in ocenjujejo kot diskriminatorne do starejših, posamične ukrepe pa kot etično sporne? Minister za zdravje Tomaž Gantar zagotavlja, da so tovrstni očitki neumestni, prav tako pa napoveduje, da med ukrepi, ki so v pripravi, ni sprememb v košarici zdravstvenih pravic.

Kršitev pravic varovancev v domovih za starejše ni bilo in krčenja košarice zdravstvenih pravic ne bo, zagotavlja minister Gantar
Tomaž Gantar, minister za zdravje

»Zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko jeseni imeli nov val epidemije bolezni COVID-19. Še preden se to zgodi, moramo preveriti, ali so bili ukrepi, izvedeni med prvim valom, ustrezni tudi z vidika pravice do enake obravnave vseh ljudi. To so zelo pomembna vprašanja, zato pričakujem odgovore pristojnih pri vseh postopkih zagovornika,« poudarja Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti. V uradu, ki ga vodi, so namreč po uradni dolžnosti sprožili postopek ugotavljanja morebitne diskriminacije nekaterih starostnikov, ki so COVID-19 prebolevali v domovih za starejše.

Miha Lobnik
Miha Lobnik

Ali so bile takšne odločitve strokovno utemeljene, ker pri obolelih ni bilo indikacij za hospitalizacijo, saj bi se sicer njihovo stanje zaradi zapletov, povezanih z zdravljenjem v bolnišnici, lahko le še dodatno poslabšalo – ali pa, nasprotno, vendarle velja prisluhniti opozorilom, češ da so bili varovanci domov oropani prenekatere zdravstvene pravice? 

Ali so bile odločitve strokovno utemeljene, ker pri obolelih ni bilo indikacij za hospitalizacijo, saj bi se sicer njihovo stanje zaradi zapletov, povezanih z zdravljenjem v bolnišnici, lahko le še dodatno poslabšalo – ali pa, nasprotno, velja prisluhniti opozorilom, češ da so bili varovanci domov oropani prenekatere zdravstvene pravice? 

Takih vprašanj v zadnjih dneh ne zmanjka, kljub temu, da ima Slovenija v tej nepredvidljivi in še vedno ne končani epidemiji zavidljivo epidemiološko sliko, v kateri se le še stihijsko vsake toliko pojavi kakšen posamični primer okužbe.

In na ta vprašanja so na zadnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede epidemije novega koronavirusa odgovarjali tudi predstavniki zdravniške stroke; vsi po vrsti so si bili edini, da gre pri omenjenem problemu za poskuse politiziranja problema, ki ga je sicer Slovenija s celovitim angažmajem in sodelovanjem različnih strok dobro rešila.

Tomaž Gantar
Tomaž Gantar

Minister za zdravje Tomaž Gantar očitke, ki jim ni videti konca, zavrača kot škodljive, saj da med prebivalstvom, zlasti pa med varovanci domov za starejše in njihovimi svojci po nepotrebnem sejejo strah. V oceni, da so vsi starejši, ki so zaradi težkega poteka bolezni COVID-19 potrebovali bolnišnično zdravljenje, tega tudi prejeli, so se resornemu ministru pridružili tudi predstavniki zdravniške stroke in zdravstvenega menedžmenta.

Minister za zdravje Tomaž Gantar očitke, ki jim ni videti konca, zavrača kot škodljive, saj da med prebivalstvom, zlasti pa med varovanci domov za starejše in njihovimi svojci po nepotrebnem sejejo strah. V oceni, da so vsi starejši, ki so zaradi težkega poteka bolezni COVID-19 potrebovali bolnišnično zdravljenje, tega tudi prejeli, so se resornemu ministru pridružili tudi predstavniki zdravniške stroke in zdravstvenega menedžmenta.

»Nobenega dvoma ni, da je bila Slovenija pri obvladovanju epidemije novega koronavirusa uspešna; v resnici smo, v primerjavi z drugimi državami, dosegli nadpovprečne rezultate. Zato toliko bolj obžalujem dvom v kakovost skrbi za starejše,« pravi Gantar, ki ob tem priznava, da je do kratkih stikov, ki so jih obstoječe ekipe skupaj s strokovnimi okrepitvami uspešno obvladale, prihajalo predvsem na račun sistemske dediščine. Ta tako v zdravstvu kot na področju skrbi za starejše že leta kliče po celovitih sistemskih spremembah. 

Od 18.800 oskrbovancev domov starejših občanov (DSO) jih je bilo s COVID okuženih le 1,7 odstotka; res je prišlo tudi do zelo resnih težav pri preprečevanju širjenja okužb, vendar le v treh od skupno 102 domov, zato je po oceni Tomaža Gantarja sejanje nemira in strahu, ki smo mu priča, »popolnoma neupravičeno in hudo krivično do vseh zdravstvenih delavcev, ki so se v domovih za starejše trudili, da bi čim učinkoviteje obvladali epidemijo koronavirusa SARS-CoV-2«.

Tomaž Gantar, minister za zdravje:

Sejanje nemira in strahu je popolnoma neupravičeno in hudo krivično do vseh zdravstvenih delavcev, ki so se v domovih za starejše trudili, da bi čim učinkoviteje obvladali epidemijo koronavirusa SARS-CoV-2.

V kratkem naj bi z delom začela strokovna skupina, v kateri bodo predstavniki obeh ministrstev – za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Naloga te skupine je priprava načrta za čim učinkovitejše obvladovanje drugega vala okužb z novim koronavirusom v domovih za starejše; ti so bili zaradi neustreznih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ter zavoljo ranljivosti tamkajšnjih varovancev v primeru okužb s koronavirusom SARS-CoV-2 že v izhodišču med najbolj izpostavljenimi in ogroženimi, zato je bil tudi davek na račun COVID-19 ugaslih življenj največji.

Minister javno pozval obolele, naj ne oklevajo z obiskom pri zdravniku

Po drugi strani pa je jasno, da je tudi zdravstvo pred izjemno zahtevnimi izzivi, saj so se zaradi drugačnega načina izvajanja zdravstvenega varstva v času epidemije čakalne dobe še dodatno podaljšale, prenekateri bolnik pa v tem času ni prišel do zdravnika in je posledično ostal tudi brez diagnoze in zdravljenja. 

Ker zdravstvo še dolgo ne bo moglo delovati po običajnih tirnicah, je zdravstveni minister danes javno pozval vsakogar, ki bi pri sebi zaznal znake, ki jasno nakazujejo spremembe v počutju in zdravju, naj se odzove na »alarm« organizma in ne okleva z obiskom pri zdravniku.

Sicer pa naj bi sistem v kratkem dobil finančno injekcijo; z rešitvami, ki naj bi jih v kratkem prinesli aneksi k danes sprejetemu splošnemu dogovoru – modelu, na podlagi katerega se v tekočem letu razdeli zdravstvena pogača –, naj bi v sistemu poskušali sanirati problem najbolj akutnih čakalnih dob. Ta problem se, kot poudarja Gantar (in kot vemo vsi), vleče že leta, po epidemiji, ki je na tem področju prav tako pustila nedvoumen pečat, pa naj bi v zdravstvu zagotovili optimalne rešitve glede pravočasne obravnave in zdravljenja.

»Poskusili bomo vključiti vse, ki so pripravljeni delati in nam bodo v teh prizadevanjih lahko priskočili na pomoč,« dodaja minister, ob tem pa po eni strani spomni na to, da bo treba zagotoviti dodatna sredstva za zdravljenja, povezana s COVID-19 (iz državnega proračuna), po drugi strani pa opozarja na manko v zdravstveni blagajni zaradi manjšega priliva prispevkov. 

Če želimo, da naše zdravstvo deluje brez kratkih stikov, bo ta 129.000.000 evrov težki primanjkljaj nujno treba sanirati, sicer utegne nastalo stanje v zdravstveni blagajni proti koncu leta ogroziti delovanje zdravstvene dejavnosti. Ob tem pa Tomaž Gantar za zdaj zagotavlja, da vlada kljub trenutni situaciji ne načrtuje zmanjševanja nabora v košarici pravic.

Če želimo, da naše zdravstvo deluje brez kratkih stikov, bo 129.000.000 evrov težki primanjkljaj nujno treba sanirati, sicer utegne nastalo stanje v zdravstveni blagajni proti koncu leta ogroziti delovanje zdravstvene dejavnosti. Ob tem pa Tomaž Gantar za zdaj zagotavlja, da vlada kljub trenutni situaciji ne načrtuje zmanjševanja nabora v košarici pravic.

 

Foto: STA

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značka

puzzle