Kakšno vlogo bo slovenstvo odigralo pri pisanju epiloga epidemiji COVID?

Kakšno vlogo bo slovenstvo odigralo pri pisanju epiloga epidemiji COVID?

Prva novinarska konferenca, na kateri je Janez Poklukar spregovoril kot novoimenovani minister za zdravje, je bila sklicana ad hoc, zaradi izrednega sporočila: minister je potrdil, da je zdaj tudi v Sloveniji potrjen prvi primer južnoafriškega seva novega koronavirusa, ki se širi bistveno hitreje od tega, s katerim smo se pri nas srečevali v slabem letu in ki je doslej zahteval enormni davek od posameznikov in družbe kot celote. Poleg omenjenega primera – po dosedanjih informacijah naj bi šlo za zdravnika mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra – naj bi zboleli še dve osebi, ki sta se skupaj z njim nedavno vrnili iz Afrike.

Kakšno vlogo bo slovenstvo odigralo pri pisanju epiloga epidemiji COVID?

Zdravstveni minister je zato nocoj nedvoumno odsvetoval vsakršno pot v tujino, če ta ni res nujna, ter pozval k res doslednemu upoštevanju (samo)zaščitnih ukrepov, če želimo, da se razmere ne poslabšajo. Kakšni bodo nadaljnji ukrepi, s katerimi naj bi poskušali preprečiti širjenje te nevarnejše različice koronavirusa SARS-CoV-2, bo znano šele v prihodnjem tednu. Takrat bo namreč na novo ekipirana svetovalna skupina za COVID, ki deluje v sklopu resornega ministrstva, proučila aktualno situacijo in oblikovala nove usmeritve za ukrepanje.

Sicer pa so po ministrovi oceni v Mariboru ustrezno ukrepali, da bi preprečili širjenje okužbe. V bolnišnici so prepoznali vse stike z visokim tveganjem, ki so že v karanteni. V tej regiji bodo zdaj, da bi virus čim prej in čim temeljiteje omejili, tedensko sekvencirali 30-odstotni delež testov (prej je bil ta delež 10-odstoten).

Po Poklukarjevi oceni »situacija, v kateri smo se znašli, ni najbolj zavidljiva«, zato bo treba osnovne zaščitne ukrepe udejanjati drugače kot »s pomladanskim rajanjem po mestnih ulicah, ki ga opažam v zadnjem času«. 

Situacija, v kateri smo se znašli, ni najbolj zavidljiva, zato bo treba osnovne zaščitne ukrepe udejanjati drugače kot s pomladanskim rajanjem po mestnih ulicah, ki ga opažam v zadnjem času.

Janez Poklukar, minister za zdravje

Britanski sev in razmere v obalno-kraški regiji

Posledice pozabljanja na zaščitne ukrepe so se pri nas v zadnjem času najizraziteje pokazale v obalno-kraški statistični regiji, kjer se je zdaj, ko so se epidemiološke razmere na Slovenskem vendarle začele nekoliko umirjati, situacija izrazito poslabšala, celotno območje se je ponovno znašlo v rdeči fazi, prehajanje regijske meje pa se zdaj omejuje v obe smeri. 

Ker ta del Slovenije meji na Furlanijo-Julijsko krajino, v kateri je četrtino vseh okužb povzročil britanski sev novega koronavirusa, naj bi se prav na račun širjenja okužb s tem sevom epidemiološko stanje v Sloveniji spet začelo poslabševati. Trenutno je pri nas potrjenih 35 primerov okužb z angleškim sevom, pri čemer direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek opozarja na v tem primeru bistveno hitrejše širjenje okužbe: »Ker je ta sev bolj nalezljiv, moramo ukrepe – nošenje mask, ohranjanje fizične razdalje, prezračevanje prostorov – izvajati še bolj dosledno, sicer se bo virus še bolj razširil.«

Britanski sev

Ker obalno-kraška statistična regija meji na Furlanijo-Julijsko krajino, v kateri je četrtino vseh okužb povzročil britanski sev novega koronavirusa, naj bi se prav na račun širjenja okužb s tem sevom epidemiološko stanje v Sloveniji spet začelo poslabševati. Trenutno je pri nas potrjenih 35 primerov okužb z angleškim sevom.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila pri nas razglašena epidemija novega koronavirusa, posledično pa se je življenje družbe začelo vrteti s povsem spremenjenim ritmom. Odšli so mnogi, ki bi, če ne bi bilo bolezni COVID, lahko še dolgo živeli. Povečale so se stiske, številne dejavnosti so se znašle na robu propada, izjemno kolateralno škodo, ki jo je povzročila epidemija, pa bodo še dolgo občutili otroci in dijaki, ki sta jim bila v pomembnem razvojnem obdobju odvzeta normalni učni proces in socializacija.

In zdaj smo na prelomnici, ko nam, kot vse kaže, preti še nova preizkušnja z južnoafriškim sevom, ki se širi bistveno hitreje pa tudi potek bolezni naj bi bil težji. 

Če se južnoafriški sev razširi, pred ponovno okužbo najverjetneje ne bodo zaščiteni ne tisti, ki so že preboleli okužbo, povzročeno z drugim sevom, niti posamezniki, ki so že prejeli zaščito s cepljenjem – prvi slovenski primer okužbe z južnoafriškim sevom novega koronavirusa so namreč potrdili pri že cepljeni osebi. Po za zdaj še vedno skopih podatkih o obnašanju tega seva naj bi bilo jasno le, da je v primeru, ko se okužbi nekdo, ki je bil že cepljen proti COVID, potek bolezni predvidoma blažji. 

Južnoafriški sev

Prvi slovenski primer okužbe z južnoafriškim sevom novega koronavirusa so namreč potrdili pri že cepljeni osebi. Če se južnoafriški sev razširi, pred ponovno okužbo najverjetneje ne bodo zaščiteni ne tisti, ki so že preboleli okužbo, povzročeno z drugim sevom, niti posamezniki, ki so že prejeli zaščito s cepljenjem.

Zakaj do nadaljnjega odmisliti vsa nenujna potovanja

Tudi Andrej Šter, vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve, je danes ponovno pozval k razumnemu ravnanju v času epidemije, pri čemer vplačani turistični vavčer, ki bi lahko propadel, ne more in ne sme biti razlog za ogrožanje svojega življenja in življenja drugih. Na zunanjem ministrstvu še vedno odsvetujejo vsa nenujna potovanja v tujino – to velja tudi za smučanje v nekdanjih državah bivše Jugoslavije, za katerega se je odločilo veliko Slovencev. Sicer pa je Šter povedal, da je v Tanzaniji na otoku Zanzibar, ki tudi v COVID času privablja turiste z oglasi o rajskih plažah, do koder naj ne virus ne bolezen ne bi našla poti, pred nekaj dnevi umrl slovenski državljan – po nekajtedenskem zdravljenju v bolnišnici.

V Tanzaniji je na otoku Zanzibar, ki tudi v COVID času privablja turiste z oglasi o rajskih plažah, do koder naj ne virus ne bolezen ne bi našla poti, pred nekaj dnevi umrl slovenski državljan – po nekajtedenskem zdravljenju v bolnišnici.

V kontekstu aktualnega dogajanja, povezanega s pandemijo, se zdi vse bolj verjetno, da bodo pri nas na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko v kratkem spet vzpostavljene (nedavno odpravljene) kontrolne točke, da bi omejili število prehodov in zmanjšali možnosti za vnos okužb v Slovenijo. Predvsem pa lahko le upamo, da se v pomladnem času ne bo ponovila stara zgodba, le da tokrat v novi različici.

Le upamo lahko, da se v pomladnem času ne bo ponovila stara zgodba, tokrat v novi različici. In, seveda, tudi ukrepamo – z doslednim udejanjanjem (samo)zaščitnih ukrepov, ki bodo, kot vse kaže, še nekaj časa stalnica v življenju v COVID eri.

angleški in južnoafriški sev

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

koronavirus

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona