Med podpisniki včerajšnjega apela je tudi doc. dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, predsednik zdravstvenega sveta in član svetovalne skupine, ki v času epidemije v sklopu ministrstva za zdravje pomaga pri snovanju ukrepov za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom. 

Kot je danes dr. Aleš Rozman povedal za Zdravstveniportal.si, se je srečanja s predstavniki krovnih zdravniških organizacij udeležil v želji po čim bolj poenotenem in konstruktivnem pristopu v boju proti koronavirusu SARS-CoV-2 na strokovni ravni.

»Veseli me, da smo se s predstavniki krovnih zdravniških organizacij zedinili, da moramo v boju proti COVID-19 nastopiti enotno in z vsemi močmi; strinjali smo se, da moramo v pomoč prebivalstvu mobilizirati vse razpoložljive zdravnike. Del tega je bil tudi apel vladi, naj zdravništvu pri doseganju teh ciljev pomaga z odloki in akti, ki bodo omogočili, da se kar najbolje izkoristi ves obstoječi kadrovski potencial. Temu se pridružujeta tudi poziva za ustavitev nenujnih zdravstvenih programov in za uveljavitev ukrepov, ki bodo zaposlenim zaradi spremenjenega načina delovanja zdravstva omogočili preživetje,« poudarja dr. Rozman, pri čemer še izpostavi, da je v tovrstnih prizadevanjih nujno sodelovanje tudi z zbornico zdravstvene nege.

Stroka o edinem načinu za učinkovito omejitev okužb v državi

V zdravstvu ne želijo prekiniti celotnega rednega programa, kot se je to zgodilo v sklopu prvega vala epidemije. »Na eni strani poskušamo vzdrževati delovanje zdravstvenega sistema, v sklopu katerega bomo zagotovili zdravljenje vsem bolnikom, ki ga potrebujemo – po drugi pa poskušamo sproti zagotavljati zmogljivosti, vključno z razpoložljivimi bolnišničnimi posteljami, za bolnike s COVID, kjer se potrebe povečujejo za približno deset do 12 postelj na dan,« pojasnjuje zdravstveni minister. V slovenskem zdravstvu je na voljo 7522 bolnišničnih postelj (vštete niso edino psihiatrične zmogljivosti), kar pomeni, da bo za obolele s COVID-19 mogoče zagotoviti najmanj 10 odstotkov teh kapacitet, torej približno 700 postelj.

»V tem trenutku še lahko zagotovim, da bo vsak bolnik, ki potrebuje zdravljenje, tega tudi dobil,« poudarja Gantar, pri čemer pa opozori na izjemno visok, kar 25-odstotni delež pozitivnih testov, ki nikakor ne nakazuje, da bi se epidemija že začela umirjati, zato bi se »prav vsak med nami moral obnašati, kot da je okužen – to je v tem trenutku edina pot za omejitev okužb v državi.« 

Še vedno ne vemo, kakšni so oziroma bodo učinki v zadnjih dneh sprejetih ukrepov, kajti inkubacijska doba je od deset do 14 dni, zato se resorni minister osebno zavzema za čimprejšnjo popolno ustavitev javnega življenja. Po njegovi oceni bi bila uvedba tega ukrepa smiselna v prihodnjem tednu, med »krompirjevimi« počitnicami, nakar bi ukrep podaljšali še za teden dni.

Drugi val epidemije je bistveno hujši od prvega

Trenutne številke so res skrb vzbujajoče, kajti drugi val epidemije v slovenskem prostoru za seboj pušča precej bolj uničujočo podobo – pa se niti dobro začel še ni. Včerajšnji dan je bil rekorden – v slabem pomenu besede. Na »črno sredo« so bile potrjene kar 1503 okužbe, zdravljenje v bolnišnici je potrebovalo 333 COVID bolnikov (med njimi pet otrok), od teh jih je zaradi najtežje oblike in zapletov pri prebolevanju te bolezni 55 hospitaliziranih v enotah za intenzivno terapijo, kjer jim pomagajo na različne načine, med drugim z umetnim ventiliranjem ali z zunajtelesno oksigenacijo (ECMO). Deset obolelih je včeraj boj s COVID izgubilo (do danes skupno: 202).

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc se je odzvala tudi na namige v javnem zapisu nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, po katerih naj bi zaradi strmega porasta števila okuženih, med katerimi je vedno več takšnih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, pri nas v kratkem napočil trenutek, ko bo zaradi pomanjkanja zmogljivosti treba odločati, komu zagotoviti zdravljenje v intenzivni terapiji in komu ne. »Smo daleč od tega. In naredili bomo vse, da bi to preprečili,« zagotavlja predstojnica infekcijske klinike. Po njenem prepričanju je izbiranje, komu zagotoviti terapijo in komu ne, »res zadnja možnost, za katero resnično upam, da nam je, tudi po zaslugi sodelovanja vseh pri izvajanju zaščitnih ukrepov, ne bo treba uporabiti.«

Prijemi za zagotovitev dodatnih zmogljivosti

V ljubljanskem UKC, v sklopu katerega deluje infekcijska klinika, se že pospešeno pripravljajo na odprtje dodatnih zmogljivosti za obravnavo COVID bolnikov, pri katerih je zaradi težje oblike prebolevanja posledic okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 nujno zdravljenje v bolnišnici. Nared so prostori v ortopedski kliniki, kjer bodo odslej opravljali le urgentne ortopedske posege, prav tako so v pripravi dodatni prostori v bolnišnici dr. Petra Držaja v Šiški. 

UKC za zdaj še ni ustavil izvajanja vseh nenujnih posegov, če pa bodo okužbe s COVID-19 še naprej eksponentno naraščale, druge možnosti ne bo. V tem primeru bodo za COVID bolnike izpraznili celotno bolnišnico dr. Petra Držaja, dodatne kapacitete bodo sprostili v glavni stavbi UKC in v negovalni bolnišnici – a vse to nikakor ni idealna rešitev niti zagotovilo za prebroditev krize, ki se nezadržno približuje, kajti kadra, usposobljenega za obravnavo pacientov v enotah intenzivne terapije, preprosto ni dovolj. 

Za zdaj bodo v teh enotah delale mešane ekipe, v katerih bodo infektolog, internist in specializant, kasneje bodo v time vključevali še druge specialiste. V skrb za najteže obolele bodo, da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno oskrbo, vključili še študente zadnjih letnikov medicine in zdravstvene nege ter mlajše zdravnike (sekundariji, pripravniki, specializanti), kar sicer po doslej veljavni ureditvi ni bilo mogoče. 

Le s takšnimi prijemi bo, kot poudarja dr. Tatjana Lejko Zupanc, mogoče reševati razmere v bolnišnicah, kjer so obremenitve kadrovsko zdesetkanega strokovnega kadra, ki skrbi za omenjene paciente, že zdaj nevzdržne.

Podobnim okoliščinam so izpostavljeni tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji. Iz splošne bolnišnice na Jesenicah, kjer trenutno zaradi pozitivnega izvida na okužbo z novim koronavirusom manjka 40 zaposlenih, so, denimo, danes sporočili, da bodo do prihodnjega tedna za zdravljenje COVID bolnikov zagotovili deset dodatnih bolniških postelj (skupno jih bodo tako v 1. nadstropju, ki bo postalo rdeča cona, imeli 26).

Zato bodo s 26. oktobrom začasno ustavili izvajanje nenujnih posegov, v specialističnih ambulantah pa bodo sprejemali le še paciente, ki imajo na napotnicah oznako nujnosti »hitro« in »zelo hitro«. V jeseniški splošni bolnišnici bodo tako do nadaljnjega izvajali le res nujne posege, posege pri bolnikih z rakom ter posege, ki jih ni moč odložiti, ker bi se sicer zdravstveno stanje pacientov izrazito poslabšalo. 

V UKC Maribor je izpad zaposlenih na račun tako imenovanih COVID odsotnosti (zaradi okužb, karantene, morebitnih stikov ...) ogromen: odsotna sta 102 zaposlena, od tega 12 zdravnikov in 64 medicinskih sester; v UKC Ljubljana se je samo v zadnjem mesecu okužilo 150 zaposlenih. 

Pri nas se je doslej z novim koronavirusom okužilo že več kot 1000 zdravstvenih delavcev, porast okužb nasploh med prebivalstvom je izjemno velik. Zato dr. Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec na odseku za reaktorsko tehniko instituta Jožef Stefan, ki pripravlja projekcije širjenja COVID-19 v Sloveniji, opozarja: »Če tudi ukrepi, uveljavljeni 20. oktobra, ne bodo prijeli, verjetno ne bo več popravnega izpita, zato prosim: dosledno izvajajte vse ukrepe in pomagajte ukrotiti podivjani virus!«

Fotografije: STA

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.