Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Do zdaj v Sloveniji primer okužbe z novim koronavirusom (še) ni bil potrjen. Predstavniki javnega zdravja nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev označujejo kot nepotrebno. A kljub temu se glede na globalno stanje in na situacijo, ki je vzniknila v neposredni bližini Slovenije, v Italiji, velja vprašati, kako dobro je slovenski kadrovsko, prostorsko in logistično okrnjeni zdravstveni sistem v resnici pripravljen na grožnjo, ki bi jo utegnilo sprožiti širjenje okužb z novim koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19. Oba univerzitetna klinična centra, ljubljanski in mariborski, sta do nadaljnjega iz preventivnih razlogov že zaprla vrata za obiskovalce, enaka zapoved od danes naprej velja tudi v celjski in jeseniški splošni bolnišnici, medtem ko na Onkološkem inštitutu Ljubljana popolna prepoved obiskov zaradi povečanega števila okužb dihal in naglega naraščanja obolelih za gripo velja že od 13. februarja.

Novi koronavirus: kdo bo pri nas sprejemal in obravnaval bolnike s sumom na okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?
Novi koronavirus na globalni ravni pušča vse vidnejši pečat, ki se nezadržno širi. Do danes je po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) prijavljenih 81.027 okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen COVID-19; zaradi tega obolenja, ki je lahko usodno za starejše in za bolnike z resnimi kroničnimi boleznimi, je ugasnilo 2763 življenj. Naslovna fotografija – grafični elementi: iStock, kreativa: Zdravstveniportal.si; portreti govorcev: Diana Zajec

Kako naj torej ravna nekdo, ki je zbolel, ima povišano telesno temperaturo (38 stopinj Celzija ali več) in kašlja, v zadnjih dveh tednih pa je bil bodisi na področju, kjer je novi koronavirus že prisoten, bodisi v stiku z drugimi ljudmi, ki so se s takega območja (denimo iz Italije) nedavno vrnili domov? Predvsem naj ostane doma. Poklicati mora osebnega zdravnika (če je ta odsoten, pa v najbližjo dežurno ambulanto), kjer bo dobil vsa nadaljnja navodila.

Dopolnitev članka: 28. februar 2020

Kje bo torej pri nas posameznik, ki sumi, da bi bil lahko okužen z novim koronavirusom, dobil strokovno pomoč? 

Po zadnjih usklajevanjih je logistična pot pri sumu na okužbo z novim koronavirusom taka, da je treba poklicati osebnega zdravnika – če je ta odsoten, pa v najbližjo dežurno ambulanto.

Tam imajo na voljo vse podatke, ki jih bo oboleli potreboval; usmerili ga bodo na eno od 16 tako imenovanih vstopnih točk, tamkajšnje strokovno osebje pa bodo obvestili o pacientovem prihodu. Pacienta bodo na tej točki pregledali in mu vzeli bris za testiranje, s katerim bodo preverili utemeljenost suma na okužbo, in poskrbeli za nadaljnjo obravnavo.

Ministrstvo za zdravje je po nizu opozoril stanovskih organizacij in naknadnih usklajevanjih spremenilo načrt, po katerem bi sicer po vsej državi imeli 55 vstopnih točk (povsod, kjer izvajajo nujno medicinsko pomoč). Zdravniki so pravočasno in nedvoumno pojasnili, zakaj bi prvotno predlagana rešitev imela vse preveč kadrovsko-logističnih in posledično tudi varnostnih vrzeli. 

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so bolnikom, ki na inštitut prihajajo na zdravljenje, sporočili, naj se glede nadaljnje obravnave posvetujejo z lečečim onkologom (po telefonu), glede obravnave suma na okužbo z novim koronavirusom pa z osebnim zdravnikom (prav tako po telefonu). 

Še vedno velja, da vsak, ki potrebuje dodatne informacije, lahko pokliče epidemiologa z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je na voljo vsak dan med 9. in 17. uro na telefonski številki 031 646 617. 

Povezava

Novi koronavirus – prepoznava simptomov, prenos virusa in preprečevanje okužbe

Ključni uradni podatki, povezani z novim koronavirusom in njegovo pojavnostjo v Sloveniji, so: pri nas za zdaj ni niti enega primera okužbe s SARS-CoV-2, zato ni razlogov za nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev; po torkovem srečanju zdravstvenih ministrov Italije in bližnjih držav velja, da meje ostajajo odprte; ključnega pomena pri preventivi sta previdnost in dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, povsem enakih, ki veljajo nasploh pri zaščiti pred različnimi okužbami. 

Pri nas za zdaj ni niti enega primera okužbe s SARS-CoV-2. Razlogov za nakupovanje zalog hrane, zaščitnih mask in dezinfekcijskih sredstev ni. Meje do nadaljnjega ostajajo odprte.

Ključnega pomena pri preventivi sta previdnost in dosledno upoštevanje higienskih ukrepov, povsem enakih, ki veljajo nasploh pri zaščiti pred različnimi okužbami. 

Predvsem pa ne velja pozabiti osnovnega strokovnega priporočila: če se pri nekom pojavijo simptomi, ki so pri novem koronavirusu podobni simptomom pri gripi (glavobol, povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, kašelj, slabo počutje in bolečine v mišicah, težave z dihanjem oziroma občutek pomanjkanja zraka), naj – zlasti, če je bil v stiku z nekom, ki bi lahko bil okužen, ali če se je vrnil z območja, kjer je prisotnost koronavirusa že potrjena – po telefonu pokliče zdravnika, s katerim se bosta dogovorila o nadaljnjih ukrepih, vključno z mikrobiološkim testiranjem, s katerim je sum na okužbo mogoče potrditi ali ovreči.

Dober primer informiranja javnosti: Splošna bolnišnica Celje

Kot primer dobre prakse lahko izpostavimo celjsko splošno bolnišnico. Na njihovi spletni strani imajo že od konca januarja objavljeno sporočilo, po katerem naj si vsi pacienti, pri katerih obstaja sum na okužbo z novim koronavirusom, zaščitno masko nadenejo že pred prihodom k zdravniku, saj bodo tako zaščitili vse, s katerimi bodo prišli v stik.

Ob tem je pripisano pojasnilo, da imajo za te paciente v celjskem urgentnem centru posebno izolacijsko ambulanto z ločenim vhodom z zvoncem in ločenim prezračevanjem; to preprečuje prenos okužb, ki se sicer prenašajo po zraku v druge bolnišnične prostore.

Vsak, ki meni, da se je morda okužil z novim koronavirusom ali katero drugo visoko nalezljivo boleznijo, med katere spadajo tudi ošpice, mora v skladu z objavljenimi navodili pozvoniti na zvonec pri vhodu v izolacijsko ambulanto (vhod št. 18) in počakati na zdravstveno osebje. Skrbno domišljeno logistiko, usmerjeno v preprečevanje prenosa okužb, nazorno prikazujejo tudi priložene fotografije. (vir: spletna stran SB Celje)

SB Celje u- urgentni center
Vhodi v urgentni center
SB Celje - Izolacija
Vhod v izolacijsko ambulanto
SB Celje - zvonec
Zvonec pri vhodu št. 18

Neustrezno komuniciranje in neusklajeno ukrepanje pristojnih služb

Pristojne službe sicer usmerjajo dogajanje na tem področju, vendar bistveno prepočasi in premalo usklajeno. Če bi bilo drugače, zaskrbljenost Slovencev ne bi dosegla take kulminacije, da se je že prej, preden je virus sploh prišel v Slovenijo, začelo pospešeno praznjenje trgovinskih polic ter preventivno pripravljanje zalog hrane in zaščitnih sredstev. Pojasnila uradnih oseb se sicer v zadnjem času pospešeno vrstijo, vendar s takšnimi kratkimi komunikacijskimi stiki, da so ljudje (in celo zdravniška stroka) posledično le še bolj zaskrbljeni.

Na to je v tem tednu med drugim opozorilo vodstvo zdravniške zbornice, kajti številni zdravniki in zobozdravniki, ki delajo v osnovnem zdravstvu, sploh niso bili seznanjeni s predvidenimi ukrepi oziroma protokolom, ki naj bi ga izvajali pri stiku z nekom, ki je zbolel zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Pristojne službe sicer usmerjajo dogajanje na tem področju, vendar bistveno prepočasi in premalo usklajeno. Če bi bilo drugače, zaskrbljenost Slovencev ne bi dosegla take kulminacije, da ti že prej, preden je virus sploh prišel v Slovenijo, pospešeno praznijo trgovinske police in si preventivno pripravljajo zaloge hrane in zaščitnih sredstev. 

Da komunikacija ni bila ustrezna, celovita, usklajena in dovolj jasna – na splošno, ne le v konkretnem primeru –, potrjujejo odzivi tako zdravnikov kot prebivalstva. 

Prvi (se) sprašujejo, kdaj bodo zdravstveni timi dobili primerno in učinkovito zaščitno opremo; kako bo z odvzemom in pošiljanjem brisov; kam napotiti paciente, pri katerih bo okužba potrjena; kako ukrepati pri posameznikih, ki domnevajo, da so bili v stiku z obolelimi; kaj narediti tam, kjer nimajo ustreznih izolacijskih prostorov; kakšna so preprosta, vsakomur razumljiva navodila, ki bi jih lahko posredovali zaskrbljenim pacientom; ali so pripravljeni algoritmi za določitev oziroma izbiro tistih, ki bodo vključeni v oskrbo obolelih ... Zdravnike pa zanima tudi to, ali se bo Slovenija odločila za aktivnejše ukrepe za zamejitev širjenja okužbe (v smislu karantene, omejitve gibanja in omejitve prehodov državne meje). 

Po drugi strani pa se ljudje, razdvojeni in zaskrbljeni zaradi novic o širjenju novega koronavirusa, poskušajo odzvati čim bolj samozaščitno, tudi s pripravo na morebitne črne scenarije, kakršnim smo priča v sosednji Italiji – torej z nakupovanjem zaščite pred okužbo z virusom pa tudi zalog hrane, če bi kljub vsemu tudi pri nas prišlo do izbruha bolezni in posledičnih radikalnih ukrepov za čim boljše obvladovanje okužbe.

Bodo okužbe preverjali in obolele usmerjali v službah nujne medicinske pomoči?

Zdravniška zbornica kljub stalnim kriznim sestankom na najvišji državni ravni odgovorov na prej nanizana vprašanja zdravnikov ni prejela, kljub temu, da zdravniki »iz ure v uro poročajo, da Slovenija na primarni ravni ni pripravljena na pojav novega koronavirusa, predvsem pa ne na hitro in učinkovito ukrepanje zoper širjenje tega virusa«. Zato je to stanovsko združenje že v začetku tedna odgovorne v državi pozvalo k vzpostavitvi mreže vstopnih točk po vsej Sloveniji, kamor bi oboleli, pri katerih bi obstajal sum okužbe z novim koronavirusom, lahko poklicali in odšli na pregled. 

Simona Repar Bornšek
Simona Repar Bornšek

Na podobne vrzeli pri poskusu celovitega obvladovanja te globalne grožnje so na torkovi nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo opozarjali tudi poslanci, ki jim je v imenu resornega ministrstva odgovarjala državna sekretarka Simona Repar Bornšek in med drugim opozorila: »S strokovnega vidika ni razloga za odpovedovanje javnih prireditev. Življenje se ne sme ustaviti. Maske niso potrebne.« Odgovori poslancem pa so trajali bistveno dlje, kot je bilo predvideno, zato je državna sekretarka na poslanska vprašanja morala odgovarjati še v času, ko naj bi v prostorih resornega ministrstva na srečanju z mediji že odgovarjala na ključne dileme, povezane z novim koronavirusom. 

Simona Repar Bornšek, državna sekretarka, ministrstvo za zdravje:

S strokovnega vidika ni razloga za odpovedovanje javnih prireditev. Življenje se ne sme ustaviti. Maske niso potrebne.

Zdravniška zbornica: uradno predlagana rešitev vodi v nenadzorovano širjenje bolezni

Salomonsko rešitev, oblikovano na včerajšnjem srečanju predstavnikov resornega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in vodstvenega bolnišničnega kadra, pa je zdravniška zbornica, ki je sicer pozvala k iskanju tovrstnih ukrepov, danes ocenila kot slabo in nesprejemljivo.

Rešitev, na podlagi katere naj bi v osnovnem zdravstvu za domnevno okužene z novim koronavirusom vzpostavili 55 vstopnih točk v sklopu enot nujne medicinske pomoči (NMP), po prepričanju tega stanovskega združenja »ni ustrezna, saj vodi v nenadzorovano širjenje bolezni tako med pacienti kot med zaposlenimi v zdravstvu«.

Zdenka Čebašek – Travnik
Zdenka Čebašek – Travnik

Ima pa vodstvo zdravniške zbornice (predsednica dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednik zbornične skupščine Miha Lukač in generalni sekretar Iztok Kos) alternativni predlog: tako imenovane vstopne točke bi morali organizirati izven prostorov zdravstvenih domov in enot NMP – in sicer regijsko, v sklopu območnih enot NIJZ, s čimer bi zagotovili »maksimalno preventivno zamejitev širjenja koronavirusa«.

Po oceni Čebašek – Travnikove, Kosa in Lukača bi aktivno vlogo morali prevzeti epidemiologi, ki se bodo pri vsakem posamezniku odločili, kakšna naj bo nadaljnja obravnava. »Vse osebje na vstopnih točkah naj bo dobro opremljeno z zaščitnimi sredstvi, organizira naj se ustrezno in pravilno jemanje brisov, diagnostika in usmerjanje bolnikov glede na anamnezo in rezultat testiranja,« kar pomeni, da bo vsak tako pregledani posameznik usmerjen na zdravljenje domov oziroma v samoizolacijo ali pa v bolnišnico oziroma v karanteno, ko (če) bo ta vzpostavljena.

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik, Miha Lukač in Iztok Kos:

Včeraj sprejeta rešitev, po kateri naj bi v osnovnem zdravstvu za domnevno okužene z novim koronavirusom vzpostavili 55 vstopnih točk v sklopu enot nujne medicinske pomoči (NMP), ni ustrezna, saj v zdravstvenih domovih in enotah NMP v večini primerov ustreznih izoliranih prostorov za karanteno ni na voljo. Vstopne točke bi morali organizirati v sklopu območnih enot NIJZ, kjer bi skrb za paciente prevzeli epidemiologi. 

Zakaj takšen predlog, za katerega se zdi, da zdravništvo z njim nastavlja zrcalo odločevalcem, da bi ti vendarle uvideli, kako utemeljena so bila apeli stroke o nevzdržnih razmerah v osnovnem zdravstvu?

Kdo ima prav?

Vodstvo zbornice pojasnjuje, da bi z vzpostavitvijo takšne organizacije možnost prenosa okužbe z novim koronavirusom SARS-CoV-2 oddaljili od zdravstvenih ustanov in drugih obolelih, ki imajo že tako ali tako oslabljen imunski sistem. 

»Treba je poskrbeti, da se tisti, ki niso okuženi, ne okužijo med triurnim čakanjem na rezultat. V zdravstvenih domovih in enotah NMP v večini primerov ustreznih izoliranih prostorov za karanteno ni na voljo. Zdravniki se tudi sprašujejo, kako ravnati, če pacient, ko čaka na rezultate testa, zavrne čakanje v posebnem prostoru in uporabo posebne maske. Ali naj v takem primeru zaradi zaščite pacientov pokličejo policijo?,« so v današnjem odzivu na dosedanje (re)organiziranje zdravstvene oskrbe, ki bo obveljala v primeru izbruha epidemije novega koronavirusa oziroma pojava bolezni COVID-19, sporočili z zdravniške zbornice.

»Zadeve so neurejene, ponekod kaotične,« je danes ocenila predsednica zdravniške zbornice, ki opozarja, da je strah zdravnikov na račun novega koronavirusa utemeljen, predvsem zato, ker da odgovorni v državi ne ukrepajo tako, kot bi morali.

Nina Pirnat
Nina Pirnat (foto: STA)

»NIJZ ne more izvajati zdravstvenega varstva pacientov na klinični ravni,« pa se je na predlog vodstva zdravniške zbornice odzvala direktorica NIJZ Nina Pirnat.

Nina Pirnat, direktorica NIJZ:

NIJZ ne more izvajati zdravstvenega varstva pacientov na klinični ravni.

Ključna sporočila odgovornih služb v tem tednu

Kako bo torej v prihodnje poskrbljeno za zaščito zdravja slovenskega prebivalstva in za preprečitev oziroma obvladovanje širjenja okužbe z novim koronavirusom? 

NIJZ: v Sloveniji so bili doslej rezultati vseh vzorcev negativni

Marta Grgič Vitek
Marta Grgič Vitek

»Do zdaj v Sloveniji ni niti enega potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom,« je v sklopu včerajšnje skupne izjave na ministrstvu za zdravje poudarila dr. Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Testirali so 49 ljudi, pri katerih je obstajal sum, da je prišlo do okužbe s tem virusom, vendar so bili doslej vsi rezultati negativni, seveda pa v laboratorijsko analizo nenehno prihajajo novi vzorci. 

Do danes je bilo opravljenih 97 testov – vsi so bili negativni.

dr. Marta Grgič Vitek, NIJZ

Jasno je, da se situacija utegne v trenutku spremeniti. Tretji nevarni virus, ki se je v manj kot dveh desetletjih razširil po vsej zemeljski obli, je na stari celini najbolj prizadel Italijo, kjer so doslej testirali že več ljudi, kot ima Slovenija prebivalcev; prve okužbe z novim koronavirusom so že potrjene v Avstriji, Švici, na Hrvaškem ...

Vodstveni predstavniki slovenskih bolnišnic trdijo, da so pripravljeni na morebitni prvi val obolelih, ki nedvomno pljuska ob slovenske meje; na skupnem sestanku so dorekli, kako bodo ukrepe, če bo treba, stopnjevali. Po oceni Darka Čandra, vodje sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na ministrstvu za zdravje, pa bo v prihodnje treba opredeliti tudi način zdravljenja oziroma »določiti postopke, ki se bodo odvijali v sklopu zdravljenja pacientov, okuženih s tem virusom, ki pa jih pri nas za zdaj ni«.

Ministrstvo za zdravje: od danes dalje sistematično usklajevanje z izvajalci 

Darko Čander
Darko Čander

Na resornem ministrstvu so oblikovali posebno koordinacijsko skupino; ta bo od danes dalje skrbela za stalno usklajevanje z vsemi izvajalci zdravstvenega varstva, ki bi v prihodnje obravnavali paciente, okužene z novim koronavirusom. Šele v petek pa se predstavniki ministrstva in NIJZ nameravajo sestati tudi s predstavniki zdravstvenih domov, »za odpravo nejasnosti in preprečitev nepotrebne panike,« kot dodaja Čander.

Kdo bo torej obravnaval paciente s sumom okužbe z novim koronavirusom? Po včeraj dorečenem modelu naj bi se to odvijalo v sklopu zdravstvenih domov oziroma urgentnih centrov v bolnišnicah, ki že sicer izvajajo 24-urno službo nujne medicinske pomoči (NMP). Taka rešitev naj bi bila po oceni Darka Čandra najboljša, kajti »v prostorih NMP je na voljo tudi možnost za odvzem brisa in posredovanje tega v laboratorij, pacient pa lahko varno počaka na rezultat in nadaljnje ukrepe«. Danes pa je vodstvo zdravniške zbornice omenjeni predlog ocenilo negativno in predlagalo, naj skrb za te paciente prevzamejo epidemiologi v območnih enotah NIJZ; končna rešitev še ni znana.

»V petek se nameravamo sestati tudi s predstavniki zdravstvenih domov, da poskrbimo za odpravo nejasnosti in preprečitev nepotrebne panike.«

Darko Čander, vodja sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino, ministrstvo za zdravje

Danes pri nas predlagali sprostitev blagovnih rezerv

Sicer pa tudi zapletov, ki jim botruje pomanjkanje zaščitne opreme, pri nas še ni konec; predstavnik resornega ministrstva Čander zagotavlja, da jo bodo v zdravstvenih zavodih, ki te opreme nimajo (dovolj), dobili po ustaljenem postopku – iz blagovnih rezerv, na podlagi sklepa vlade. Sprostitev blagovnih rezerv so vladi predlagali danes.

Ob tem pa je zanimiv tudi podatek, da so dobavitelji zaščitnih mask, ki jih, na primer, uporabljajo zobozdravniki v svojih ambulantah (in te maske omenjeni virus celo prepuščajo), tako rekoč čez noč te podražili za dva evra (na paket). Pri tem gre, seveda, zgolj za eno vrsto medicinskega materiala, pri katerem si bodo dobavitelji na račun nastale situacije lahko zagotovili še dodatne zaslužke. 

Zaščitne maske budilka

UKC Ljubljana: omejitev dostopa oziroma vstopa v UKC in uvedba triaže na urgenci

Tatjana Lejko Zupanc
Tatjana Lejko Zupanc

Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC, poudarja: »Sestanek je pokazal, da se vse bolnišnice v Sloveniji resno pripravljajo na možne krizne razmere, zato je panika med prebivalstvom odveč. Ta hip ne vidim razloga za paniko. Tudi ne vem, če so predvideni kakšni podobni ukrepi, kot so jih uvedli v Italiji, z zaporo mest in karantenami – nisem pooblaščena, da bi govorila o tem. Mislim pa, da je predvsem pomembno, da ljudje ne izgubijo glave in po nepotrebnem ne nabavljajo zalog hrane, mask in razkužil. Menim, da država ne bo zastala in da bo vse nemoteno delovalo naprej.«

Predvsem je pomembno, da ljudje ne izgubijo glave in po nepotrebnem ne nabavljajo zalog hrane, mask in razkužil. Menim, da država ne bo zastala in da bo vse nemoteno delovalo naprej.

doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana

Toda v ljubljanskem UKC, kjer so odgovorni preigrali vse možne scenarije, so se vendarle odločili, da do nadaljnjega preventivno ukinejo obiske.

»Poostrili bomo tudi dostope do kliničnega centra, uvedli triažo na urgenci in na ta način poskušali bolnišnico obvarovati pred nenadzorovanim vstopom potencialno okuženega bolnika. Na kliniki za infekcijske bolezni je sicer v tem trenutku takega bolnika mogoče sprejeti takoj, bodisi na intenzivno enoto bodisi na navadni oddelek. Trenutno je tudi dovolj zaščitne opreme, vsekakor pa bo potrebna centralna koordinacija na ravni ministrstva za zdravje, kjer bo skupaj treba preveriti zmogljivosti, narediti načrte, razporediti vire in jih uskladiti s klinikami oziroma bolnišnicami, kjer teh stvari še nimajo v celoti pripravljenih,« je o protokolu (so)delovanja še povedala Tatjana Lejko Zupanc.

Pri Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja so postavili dva šotora, namenjena pregledu bolnikov, ki naj bi bili okuženi z novim koronavirusom; te začasni rešitvi naj bi kmalu sledila postavitev šestih zabojnikov.

Poostrili bomo tudi dostope do kliničnega centra, uvedli triažo na urgenci in na ta način poskušali bolnišnico obvarovati pred nenadzorovanim vstopom potencialno okuženega bolnika.

doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana

UKC Maribor: nujna je vzpostavitev kriznega štaba za razporejanje kadra in opreme

Matjaž Vogrin
Matjaž Vogrin

Na nujno izboljšanje centralne koordinacije oziroma ustanovitev kriznega štaba, ki bo celotni projekt strokovno vodil ter istočasno razporejal kadrovske vire in opremo, pa je opozoril tudi izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor: »Navodila in strokovno vodenje se morajo nujno odvijati z enega mesta – da ukrepi niso prepuščeni posameznim regionalnim centrom ali celo posameznim bolnišnicam, ampak so strogo nadzorovani in se odvijajo po enotni doktrini.«

Navodila in strokovno vodenje se morajo nujno odvijati z enega mesta, da so vsi ukrepi strogo nadzorovani in se odvijajo po enotni doktrini.

izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, strokovni direktor, UKC Maribor

Splošna bolnišnica v Šempetru pri Gorici: pripravljeni so večfazni načrti za obravnavo in hospitalizacijo 

Dunja Savnik Winkler
Dunja Savnik Winkler

In kako je, denimo, v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki je tako rekoč v neposredni bližini najbolj prizadetega območja na stari celini, od koder bi se novi koronavirus lahko razširil v Slovenijo?

Kot zagotavlja strokovna direktorica Dunja Savnik Winkler, so dobro pripravljeni. »Po ponedeljkovem usklajevanju na ravni mestne občine, tudi v sodelovanju z zdravstvenim domom, območno enoto NIJZ in s pristojnim epidemiologom, se je v torek v te aktivnosti vključila tudi območna civilna zaščita.« Ta je za večje potrebe urgentnega centra pripravila dodatno delovišče – s postavitvijo šotora na ploščadi neposredno ob urgentnem centru, kjer izvajajo triažo in imajo pregledovalnico.

Šotor, Šempeter pri Gorici
Šempeter pri Gorici: šotor na ploščadi neposredno ob urgentnem centru (foto: STA)

Danes naj bi v šempetrsko bolnišnico iz blagovnih rezerv dostavili tudi osebno zaščitno varovalno opremo. V bolnišnici imajo po besedah strokovne direktorice že pripravljene večfazne načrte glede tega, kako ukrepati, če bi bila v primeru okužbe z novim koronavirusom potrebna hospitalizacija obolelega. »Sicer smo se dogovorili, da bomo prvega takšnega pacienta iz zahodne regije prepeljali v UKC Ljubljana, na infekcijsko kliniko. Če bodo potrebe večje, pa se za neintenzivna zdravljenja vzpostavijo in uporabijo zmogljivosti v regijski bolnišnici.«

Prvega takšnega pacienta bomo iz zahodne regije prepeljali v UKC Ljubljana, na infekcijsko kliniko. Če bodo potrebe večje, pa se za neintenzivna zdravljenja vzpostavijo in uporabijo zmogljivosti v regijski bolnišnici.

Dunja Savnik Winkler, strokovna direktorica, Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica

Dr. Gorazd Pretnar, mikrobiolog: s pobiranjem brisov na domu se (lahko) izognemo navzkrižnim okužbam 

Gorazd Pretnar
Gorazd Pretnar (foto: STA)

Po drugi strani pa dr. Gorazd Pretnar, ki kot mikrobiolog dela v koprski enoti Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, opozarja, da zdravstveni sistem preprosto ni pripravljen na novi koronavirus, kar po njegovi oceni dokazuje »popolna zmeda z logistiko pri jemanju brisov nosu in žrela«. V tem kontekstu sta si, kot je danes objavil na svoji facebook strani, s predstojnikom koprske območne enote NIJZ dr. Milanom Krekom edina, da bi tričlanska ekipa v reševalnem vozilu (okrepljena z diplomirano medicinsko sestro) povsem zadoščala za pobiranje brisov na domu.

»S tem se izognemo navzkrižnim okužbam na poti do ambulant, bolnišnic, zdravstvenih domov, čakalnic. Razbremenimo zdravnike, ki bodo na voljo za nujnejše zadeve, kot je jemanje brisov. In s tremi izmenami bi lahko zagotovili 24-urno pokritost,« poudarja dr. Pretnar. To bi izvedli potem, ko bi se osebni zdravnik, ki je z bolnikom v stiku po telefonu, odločil za odvzem brisa, nakar bi bolnikov naslov sporočil reševalni postaji, ki aktivira reševalno vozilo.

Primerjava med Švedsko in Slovenijo 

Švedska - povečevalno steklo

Na Švedskem, kjer so doslej potrdili en primer okužbe z novim koronavirusom, zdravnikom, ki delajo na primarni ravni, ni treba obravnavati potencialno okuženih pacientov in jemati brisov za laboratorijsko analizo. 

Zakaj ta podatek? Zdravniška zbornica je v stikih s slovenskimi zdravniki, ki delajo v tujini – in danes je izpostavila primer ukrepanja na Švedskem, s katerim jih je seznanila zdravnica Damjana Palčič Berce, ki dela v tej skandinavski državi. Minuli petek so vsi zdravstveni domovi v njihovi regiji, ki je po velikosti enaka Sloveniji, »prejeli podrobna centralna navodila o tem, kako ravnati v primeru suma na okužbo s koronavirusom. Navodila imajo 13 strani, oblikovali so jih ministrstvo za zdravje, epidemiološka služba in inštitut za nacionalno zdravje.«

Pri nas so ta navodila precej razpršena, nejasna in vse prej kot celovita. Na Švedskem pa je po prejetju tovrstnih navodil odgovornost padla na vodstveni kader, ki mora zaposlene v najkrajšem možnem času seznaniti z vsebino navodil in priskrbeti ustrezno zaščitno opremo, če bi navodilom navkljub morda kateri od obolelih »zataval« v zdravstveni dom, namesto da bi se za strokovna navodila glede nadaljnjega ukrepanja pozanimal po telefonu.

In kako dobro je poskrbljeno za informiranje javnosti? Prebivalci se z aktualnostmi na tem področju lahko seznanijo na spletnih straneh inštituta za nacionalno zdravje (kot pri nas) pa tudi na 1177 – to je švedska nacionalna spletna stran in istočasno telefonska številka, na kateri so prebivalcem na voljo zdravstvene informacije. Na to številko mora poklicati vsak, ki je bil na katerem od ogroženih območij in ima znake oziroma simptome, ki jih povzroča okužba s koronavirusom.

»Takšne službe v Sloveniji ni,« poudarja zdravnica Damjana Palčič Berce ter pojasnjuje, da s tem na omenjeni številki dobijo tudi natančne podatke, na podlagi katerih bolnike povežejo z dežurnim infektologom in epidemiologom v regiji. »Ti pa imajo natančna navodila, kako organizirati prevoz bolnikov do regionalne bolnišnice tako, da je pri tem kontaktu z domnevno okuženim izpostavljenih čim manj ljudi. Če zdravnik oceni, da bolnik potrebuje prevoz z reševalnim vozilom, imajo reševalci že zagotovljeno zaščitno opremo,« dodaja zdravnica.

Oboleli se sicer lahko do klinike pripeljejo tudi sami, vendar ne smejo uporabiti javnega prevoza z vlakom ali avtobusom. »Klinike pa imajo poseben vhod in ambulanto za take primere,« še pojasni zdravnica, ki trenutno dela na Švedskem.

Švedski model

Prebivalci Švedske se z aktualnostmi na področju obvladovanja okužb z novim koronavirusom lahko seznanijo na spletnih straneh inštituta za nacionalno zdravje (kot pri nas) pa tudi na 1177 – to je švedska nacionalna spletna stran in istočasno telefonska številka, na kateri so prebivalcem na voljo zdravstvene informacije. Na to številko mora poklicati vsak, ki je bil na katerem od ogroženih območij in ima znake oziroma simptome, ki jih povzroča okužba s koronavirusom.

»Takšne službe v Sloveniji ni,« poudarja zdravnica Damjana Palčič Berce, ki dela v tej skandinavski državi. Ob tem pojasnjuje, da tako na omenjeni številki dobijo tudi natančne podatke, na podlagi katerih bolnike povežejo z dežurnim infektologom in epidemiologom v regiji.

Meje do nadaljnjega ostajajo odprte

Aleš Šabeder in zemljevid Italije s sosednjimi državami
Aleš Šabeder

V Rimu pa so se na povabilo italijanskega ministra za zdravje sestali zdravstveni ministri držav, ki mejijo na Italijo oziroma so v njeni neposredni bližini – Slovenija (resorno ministrstvo in vlado v odhodu je zastopal Aleš Šabeder), Francija, San Marino, Avstrija, Hrvaška, Švica in Nemčija. Pogovorili so se o že uveljavljenih ukrepih, s katerimi naj bi zajezili širjenje novega koronavirusa, poskrbeli za varnost prebivalcev in predvsem preprečili nepotrebno paniko. 

Izolacija mesta Codogno v Italiji
Če v google zemljevide vtipkate pot na relaciji Ljubljana – Codogno in nato zemljevid, ki se odpre, približate na mesto Codogno, bo takoj jasno, da je dostop popolnoma blokiran.

Izolacija mesta Codogno v Italiji

Čeprav se v vseh državah pojavljajo pritiski v smislu zaprtja mej, so si bili zdravstveni ministri edini, da bi bil tak ukrep pretiran in tudi neučinkovit, zato so sprejeli šest sklepov: meje naj ostanejo odprte; države bodo poenotile in delile informacije za potnike, ki potujejo na okužena območja in se od tam vračajo; zagotovile bodo medsebojno izmenjavo kliničnih in epidemioloških podatkov; v prihodnje se bodo na strokovni in ministrski ravni odvijale redne video konference; kar se tiče odpovedi dogodkov, je treba odločati o vsakem primeru posebej in v tem smislu sprejeti tudi ustrezne ukrepe. Sicer pa v Italiji še naprej veljajo izredne razmere, ki so jih uvedli zaradi pojava novega koronavirusa in več smrtnih primerov.

Kaj povedo kratki stiki pri ukrepanju proti novemu koronavirusu

Ne glede na to, kaj se bo v prihodnje v Sloveniji dogajalo v povezavi z novim koronavirusom, že zdajšnje dogajanje jasno kaže, da bo ta problem le še dodatno razgalil stanje v slovenskem zdravstvu, o katerem teče beseda že leta in leta, zgodi pa se nič. Oziroma ne kaj dosti. Ne dovolj, da bi radikalno sanirali marsikje povsem nedopustne in neustrezne pogoje za delo, ki strokovnemu osebju onemogočajo strokovno, varno, kakovostno in predvsem ažurno ukrepanje. Ne dovolj, da bi paciente obvarovali pred še dodatnim ogrožanjem njihovega že tako ali tako načetega zdravja, pa naj gre za bivanje v dotrajanih prostorih, zdravljenje z opremo, zrelo za odpis, za pomanjkanje strokovnega kadra ali za neustrezno organizacijo, ki onemogoča sinhrono (so)delovanje in povezovanje na vseh ravneh zdravstvenega varstva.

In prav takšno ravnanje odgovornih v državi, ki so dolga leta oziroma desetletja neodzivni na resne težave, ki krnijo delovanje zdravstva, na nedopustne probleme zaradi sistemske neurejenosti na področju dolgotrajne oskrbe, na nesocialno, neetično in nezakonito delovanje, ki poganja korupcijske mline, običajnega človeka pa peha v vedno večjo negotovost, je krivo za dogajanje po Sloveniji; tudi za razumljivo, čeprav vsaj v tem trenutku navidezno pretirano skrb za lastno varnost in varnost bližnjih, ki se kaže tudi v praznih policah trgovin tam, kjer so ponavadi sredstva za dezinfekcijo. Teh zdaj zmanjkuje, tako kot zmanjkuje zaupanja slovenstva v učinkovitost odgovornih institucij, zato bi bila prav sinhronost sistemskega in sistematičnega ukrepanja proti novemu koronavirusu, ki drugod že ugaša življenja, lahko preizkusni kamen, ki bo Slovencem povedal, kje v resnici smo in kam gremo. 

Prazne police

V razmislek ...

Ravnanje odgovornih v državi, ki so dolga leta oziroma desetletja neodzivni na resne težave, ki krnijo delovanje zdravstva, na nedopustne probleme zaradi sistemske neurejenosti na področju dolgotrajne oskrbe, na nesocialno, neetično in nezakonito delovanje, ki poganja korupcijske mline, običajnega človeka pa peha v vedno večjo negotovost, je krivo za dogajanje po Sloveniji; tudi za razumljivo, čeprav vsaj v tem trenutku navidezno pretirano skrb za lastno varnost in varnost bližnjih, ki se kaže tudi v praznih policah trgovin tam, kjer so ponavadi sredstva za dezinfekcijo.

Teh zdaj zmanjkuje, tako kot zmanjkuje zaupanja slovenstva v učinkovitost odgovornih institucij, zato bi bila prav sinhronost sistemskega in sistematičnega ukrepanja proti novemu koronavirusu, ki drugod že ugaša življenja, lahko preizkusni kamen, ki bo Slovencem povedal, kje v resnici smo in kam gremo. 


Aktualni podatki o posledicah novega koronavirusa na globalni ravni

 Novi koronavirus, podatki

Danes objavljeni podatki Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o prijavljenih okužbah z novim koronavirusom (81.027) in posledično ugaslih življenjih (2763, od tega 381 v EU/EEA in Združenem kraljestvu)

 

Novi koronavirus, svet
Globalni prerez primerov bolezni COVID-19, ki jih povzroči okužba z novim koronavirusom

 

Novi koronavirus, Evropa
Razpršenost laboratorijsko potrjenih obolenj COVID-19, nastalih zaradi okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2 (v EU in Združenem kraljestvu)

Novi koronavirus – prepoznava simptomov, prenos virusa in preprečevanje okužbe

simptomi

Prenos virusa

Virus

  • s kašljanjem ali kihanjem (varna razdalja: najmanj 1,5 metra)
  • tesnejši stik z okuženo osebo 
  • stik z onesnaženo površino

 

Preventiva

Stop virus

  • redno umivanje rok z vodo in milom
  • kašljanje v rokav oziroma v pregib komolca
  • izogibanje zaprtim prostorom, kjer se zadržuje veliko ljudi
  • redno prezračevanje prostorov

Splošna uporaba zaščitnih mask ni smiselna.

Na začetek članka


Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Preprečevanje pandemije novega koronavirusa 

Do danes so po svetu potrdili 81.027 primerov okužb z novim koronavirusom, ki je doslej povzročil 2763 smrti. Obolenje COVID-19 praviloma ni usodno, pri starejših in pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, ki imajo katero od težkih kroničnih obolenj (na primer bolezni srca ali sladkorna bolezen), pa lahko povzroči nepopravljive zaplete.

virus

V pričakovanju pandemije novega koronavirusa pri nas velja, da o smiselnosti testiranja presodi zdravnik; laboratorijska diagnostika odvzetega brisa traja približno tri ure. Samoplačniško testiranje v Sloveniji ni na voljo. Testiranja izvajajo v Ljubljani in v Mariboru, kot vse kaže, pa naj bi v kratkem vzpostavili sodelovanje tudi z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano, ki bo pri izvajanju laboratorijske diagnostike »pokril« Primorsko.

virus

Splošna uporaba zaščitnih mask ni ne potrebna ne smiselna, kajti maske se premočijo in po določenem času sploh ne delujejo več zaščitno. Nošenje maske je priporočljivo zgolj v sklopu zdravstvenih ustanov, kjer si mora masko nadeti pacient s simptomi okužbe, da se ta ne bi prenesla na druge. Zdravniki in drugi člani zdravstvenega tima, ki pridejo v stik z okuženo osebo, morajo za zaščito nosne in očesne sluznice, ki sta najbolj »prepustni« točki za vstop virusa v organizem, poskrbeti s rokavicami, masko, zaščitnimi očali in zaščitnim plaščem.

virus