V povezavi z novim koronavirusom, za zdaj poimenovanim 2019-nCoV, sem želela dobiti konkretne odgovore na vprašanja glede zaščitnih ukrepov, med katerimi se pogosto omenja tudi nošenje zaščitne maske – zanimala pa me je tudi strokovna presoja o (ne)varnosti začasnega bivanja na Kitajskem, ključna za posameznika, ki bi moral tja odpotovati v kratkem. Kaj narediti, kako ukrepati? 

»Aktivnost novega koronavirusa je trenutno na Kitajskem res visoka in s tem tudi tveganje za okužbo, medtem ko je tveganje za okužbo v Evropi zmerno. Na stari celini so največja tveganja tam, kamor vodijo direktne povezave s kitajskimi mesti, zlasti z mestom Vuhan, kjer pa so trenutno vsi leti odpovedani. Kakšna bo situacija v prihodnje, je težko napovedati. Tudi zato je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila, da gre za globalno grožnjo javnemu zdravju,« je za Zdravstveniportal.si povedala mag. Eva Grilc.

Trenutno je 11-milijonski Vuhan, žarišče izbruha novega koronavirusa, ki ga WHO še ni razglasila za pandemijo, ampak za epidemijo z več žarišči, prometno izoliran. Posledično sprejeti ukrepi so prizadeli več kot 50 milijonov ljudi; okužbo, ki je doslej vzela že skoraj 500 življenj, so zdaj potrdili tudi pri novorojenčku, starem manj kot dva dni.

In globalne posledice? Japonska, Avstralija in ZDA so zaprle meje za tujce, ki so bili pred tem (v zadnjih 14 dneh) na Kitajskem, po podobnih ukrepih posegli tudi v Italiji, Vietnamu, Mongoliji, Singapurju, Pakistanu, Filipinih, Novi Zelandiji ... Več kot 30 letalskih družb je odpovedalo polete na Kitajsko in s Kitajske, Rusija je zaprla kopensko mejo s Kitajsko ...

Do nadaljnjega se je poti na Kitajsko smiselno odreči

Po drugi strani pa »tudi kitajske oblasti svetujejo, naj potniki, ki bi na Kitajsko prišli z drugih celin, premislijo, ali je njihovo potovanje na Kitajsko v tem trenutku res nujno – oziroma naj odhod preložijo. Problem ni le veliko tveganje za okužbo, ampak so trenutno slabše tudi prometne povezave, oskrba z živili in druge storitve. Tistim, ki pa so že na Kitajskem, priporočajo, naj se izogibajo tržnicam, kjer prodajajo žive živali in živila živalskega izvora, izogibati se je treba bolnim ljudem, množicam – kolikor je to na Kitajskem sploh mogoče,« opozarja Eva Grilc.

Sicer pa priporoča upoštevanje običajnih nasvetov, ki veljajo za potovanja. Bistvena je dosledna skrb za osebno higieno, zlasti higieno rok, pri čemer splošno priporočilo, naj se človek po nepotrebnem ne dotika sluznice oči, ust ali nosu, saj se s tem samo poveča tveganje za prenos okužbe. 

»Če med potovanjem nimamo možnosti za redno umivanje rok, moramo poskrbeti za razkuževanje s priročnim razkužilom ali z dezinfekcijskimi robčki. Če kašljamo ali kihamo, pa to naredimo v robček ali v rokav, ne pa v notranjo stran dlani ali v ljudi, ki so okoli nas,« še poudari sogovornica.

Uporaba zaščitnih mask – priporočila in dileme

In kako je z zaščito z maskami, pri kateri prihaja do različnih razlag in razumevanj, tudi v zdravniških oziroma zdravstvenih krogih, kdo pravzaprav je tisti, ki naj bi posegel po zaščiti z masko – nekdo, ki je bolan, da ne bi širil okužbe, ali, nasprotno, nekdo, ki želi poskrbeti, da ga maska zaščiti pred kapljičnim prenosom okužbe, če bi se morda znašel v bližini bolnega?

V Sloveniji zaščita z maskami na javnih prostorih ni nekaj običajnega in primernega, pravi Eva Grilc. Zdaj, ko je sezona gripe, naj bi torej »nosili masko, če gremo v bolnišnico obiskati pacienta s kronično boleznijo – če se bojimo, da mu ne bi prenesli kakšne okužbe. Pred obiskom si s čistimi rokami nadenemo masko, ki jo po obisku zavržemo.« 

Ob tem poudari, da je pri običajnih kirurških maskah zaščita kratkotrajna, kajti maska hitro postane vlažna, vlažno okolje pa je idealno za razvoj mikrobov in bacilov; za zaščito pred virusi poskrbi posebna maska, ki je opremljena s posebnimi filtri, vendar »v Sloveniji nošenje maske v javnosti res ni smiselno. Drugače je, če smo ali na Kitajskem ali v zdravstveni ustanovi – v takih primerih je najbolje, da ravnamo po navodilih lokalnih zdravstvenih oblasti,« pravi Eva Grilc.

Kdo naj torej nosi zaščitno masko – ta, ki je okužen, ali tisti, ki želi preprečiti nastanek okužbe, ki bi ji bil lahko izpostavljen?

»To so težke dileme. Kakorkoli, nošenje zaščitne maske v Sloveniji na javnih mestih ni priporočeno – nosi pa naj jo tisti, ki gre v zdravstveno ustanovo obiskat svojca, ki ima kronično bolezen. Če smo bolni, tako ali tako ne smemo obiskovati pacientov v bolnišnici, a razlog za nadetje maske je lahko tudi že strah, da morda vendarle prenašamo virus – in s tem bolnika zaščitimo pred okužbo,« še doda sogovornica.

Takšno je torej uradno pojasnilo NIJZ glede zaščite z maskami. Kako pa je do nadaljnjega z že načrtovanimi potovanji? Kako naj se odloči, na primer, nekdo, ki je odhod na Kitajsko v februarju ali v marcu načrtoval že pred izbruhom novega koronavirusa, do katerega je prišlo decembra lani?

Po mnenju Eve Grilc je »tako, kot svetujejo kitajske oblasti: vsakdo naj presodi, ali je pot res nujna ali ne. Če gre za resno, poslovno pot, ki jo je težko prestaviti, naj se pozanima pri kitajskih kolegih oziroma poslovnih partnerjih o tem, kakšna je situacija, kako je s prometnimi povezavami, z oskrbo, s hotelskimi nastanitvami, saj tudi tovrstna logistika lahko predstavlja resen problem.« 

Priporočila v zvezi s temi potmi pa so jasna, nedvoumno izražena na različnih ravneh, v različnih institucijah in državah, kjer omejitve globalne grožnje javnemu zdravju oziroma številnim posameznikom, ki jim pot prekriža novi koronavirus, še ni na obzorju.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.