Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«

V povezavi z delovanjem programa otroške srčne kirurgije, v sklopu katerega še vedno niso pojasnili prenekatere podrobnosti iz kalvarije preteklih let, se bosta v četrtek zgodili dve pomembni stvari. Vlada bo odločala o začetku likvidacijskega postopka Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki mu je v poldrugem letu namenila več kot 300.000 evrov, čeprav nikoli ni deloval, parlamentarna preiskovalna komisija pa bo začela s prvimi zaslišanji odgovornih, da bi prišla do dna dogajanju v programu otroške srčne kirurgije oziroma kardiologije, ki je bilo v določenem obdobju, milo rečeno, absolutno nedopustno.

Jelka Godec: »Nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije«
»Če bi se pristojni organi odzvali že v letih 2012 in 2013, parlamentarne preiskovalne komisije danes ne bi bilo, saj je ne bi potrebovali. Tako pa je zdaj več kot nujno, da se zgodba o otroški srčni kirurgiji končno vendarle razjasni in da se nedvoumno pove, kdo je za nastalo stanje politično odgovoren, medtem ko v delo srčnih kirurgov in kardiologov pri delu, ki ga opravljamo, nikakor ne posegamo – in nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu tega programa,« poudarja Jelka Godec. Kot pravi, je ključni namen komisije, da ugotovi, kdo je odgovoren za to, da program otroške srčne kirugije ne deluje kakovostno in varno. Foto: iStock

Program otroške srčne kirurgije ter vnebovpijoča preplačila medicinske opreme in zdravstvenega materiala so v zadnjih letih dodobra pretresla ne le slovensko zdravstveno sceno, ampak tudi javnost. Nedopustne anomalije, odstopanja in napake so temelje programa, v katerem rešujejo življenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, razbile tako rekoč v prafaktorje; omajale so zaupanje v varnost in kakovost zdravljenja v ta program, iz katerega so zdravniki množično odhajali, ker odgovorni niso zagotovili ključnih standardov. Po drugi strani je Slovenija žilne opornice oziroma stente plačevala po 200 odstotkov višji ceni kot, denimo, Švedska – in to je bil en sam primer, izvzet iz nepregledne množice podobnih. Stvari se urejajo, vendar je še marsikaj zavito v meglo. Bo preiskovalna komisija državnega zbora pripomogla k rešitvi teh skrb vzbujajočih problemov?

Mnenja so precej raznolika, vsi pa so si edini, da je na tem področju nujno subtilno ukrepanje, ki preprosto ne dopušča rokohitrskih, politično ali interesno obarvanih potez, pri katerih kakršnokoli odtekanje občutljivih podatkov – in teh je v sklopu programa otroške kirurgije veliko – ni dopustno. 

Jelka Godec kot predsednica preiskovalne komisije zagotavlja, da je delo komisije neoporečno, ustrezno uokvirjeno v smislu zakonitosti in verodostojnosti, zaznamovano z neizpodbitnim namenom, da bi pripomogla k rešitvi problemov, ki so se dolga leta zgolj kopičili, nihče pa se ni lotil njihovega reševanja. Prav tako zavrača očitke, češ da komisija sega onkraj pristojnosti državnega zbora in istočasno krši ustavne določbe.

»Če bi se pristojni organi odzvali že v letih 2012 in 2013, parlamentarne preiskovalne komisije danes ne bi bilo, saj je ne bi potrebovali. Tako pa je zdaj več kot nujno, da se zgodba o otroški srčni kirurgiji končno vendarle razjasni in da se nedvoumno pove, kdo je za nastalo stanje politično odgovoren, medtem ko v delo srčnih kirurgov in kardiologov nikakor ne posegamo – in nikoli nismo zahtevali kartotek otrok, ki so jih zdravili v sklopu tega programa,« poudarja Jelka Godec. In doda, da je ključni namen komisije, da ugotovi, kdo je odgovoren za to, da program otroške srčne kirurgije ne deluje kakovostno in varno.

Več v spodnjem videu.

Vse gradivo, ki ga je preiskovalna komisija zahtevala in tudi dobila, je shranjeno v varni sobi državnega zbora; zeleno luč za vpogled v to gradivo imajo tisti poslanci, ki so bodisi člani komisije bodisi nadomestni člani, in strokovni sodelavci državnega zbora. 

Vse gradivo, ki ga je preiskovalna komisija zahtevala in ga tudi dobila, je shranjeno v varni sobi.

Zeleno luč za vpogled v to gradivo imajo tisti poslanci, ki so bodisi člani komisije bodisi nadomestni člani, in strokovni sodelavci državnega zbora. 

»Danes opoldne smo z vsemi, ki imajo vpogled v gradivo, imeli sestanek – in vse sem ponovno prosila, naj se noben podatek ne pojavi v javnosti, nenadzorovano,« je v današnji izjavi za javnost povedala Jelka Godec in dodala, da bodo v četrtek prišla na vrsto prva zaslišanja na to temo, naslednja v juliju in potem naprej jeseni. »Najprej bomo pripravili delno poročilo glede otroške srčne kirurgije, potem še glede nabave medicinskega materiala,« dodaja Godčeva.

Naj spomnimo, da je ljubljanski UKC zavrnil prošnjo komisije za posredovanje podatkov o internih strokovnih nadzorih – in ko je o tem presojalo sodišče, je pritrdilo komisiji, zato zdaj že teče 45-dnevni rok, v katerem mora UKC Ljubljana sodišču poslati zahtevano gradivo, nakar ga bo sodišče posredovalo parlamentarni komisiji. »Nikoli pa nismo zahtevali kartotek, dosledno smo skrbeli za zaščito vseh, ki delajo v otroški kirurgiji, in seveda tudi bolnih otrok in njihovih staršev,« zagotavlja predsednica preiskovalne komisije.

Ljubljanski UKC je zavrnil prošnjo komisije za posredovanje podatkov o internih strokovnih nadzorih – in ko je o tem presojalo sodišče, je pritrdilo komisiji, zato zdaj že teče 45-dnevni rok, v katerem mora UKC Ljubljana sodišču poslati zahtevano gradivo, nakar ga bo sodišče posredovalo parlamentarni komisiji.

Ob tem se odzove tudi na nedavne navedbe, ki so vzbudile dvom v zakonitost delovanja komisije, ki jo vodi: »Parlamentarna preiskovalna komisija nikakor ni bila ustanovljena nezakonito, kajti razjasnitev dogajanja, povezanega z otroško srčno kirurgijo, je za Slovenijo ključnega pomena. Gre za problematiko, ki ji je treba priti do dna – v smislu javnega interesa.«

Parlamentarna preiskovalna komisija nikakor ni bila ustanovljena nezakonito, kajti razjasnitev dogajanja, povezanega z otroško srčno kirurgijo, je za Slovenijo ključnega pomena. Gre za problematiko, ki ji je treba priti do dna – v smislu javnega interesa.

Jelka Godec,
poslanka in predsednica parlamentarne preiskovalne komisije

Enako pa, kot zagotovi Jelka Godec, velja tudi za dogajanje, povezano z medicinsko opremo in zdravstvenimi materiali.

Več v spodnjem videu.

In kdaj bo nared končno poročilo preiskovalne komisije? »Do konca mandata vsekakor,« zatrjuje Jelka Godec, pri čemer se sklicuje tudi na delo, opravljeno v sklopu prejšnjega mandata, ki da ni bilo zanemarljivo. »Če sodišča ne odigrajo svoje vloge in ne opravijo svojega dela, pa res ne morem reči, da bi bilo delo, ki smo ga opravili člani preiskovalne komisije, brezupno, primerljivo z brezzobimi tigri. Naredili smo veliko, zdaj pridejo na vrsto zaslišanja odgovornih.«

Če sodišča ne odigrajo svoje vloge in ne opravijo svojega dela, pa res ne morem reči, da bi bilo delo, ki smo ga opravili člani preiskovalne komisije, brezupno, primerljivo z brezzobimi tigri. Naredili smo veliko, zdaj pridejo na vrsto zaslišanja odgovornih.

Jelka Godec

V četrtek naj bi člani preiskovalne komisije prisluhnili nekdanjim odgovornim na tem področju – bivšemu ministru za zdravje Tomažu Gantarju, bivši generalni direktorici UKC Ljubljana Darinki Miklavčič in bivšemu strokovnemu direktorju kirurške klinike prof. dr. Alojzu Pleskoviču.

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



Sodelovanje pri zbiranju ključnih podatkov

Državnozborska preiskovalna komisija je doslej korektno sodelovala s številnimi institucijami, ki so ji bile v pomoč pri zbiranju podatkov o dogajanju v sklopu programa otroške srčne kirurgije – z nacionalnim preiskovalnim uradom, specializiranim državnim tožilstvom, s komisijo za preprečevanje korupcije, ministrstvom za zdravje, mariborskim UKC ter bolnišnicama iz Nove Gorice in Valdoltre. 

UKC Ljubljana je izročitev zahtevanega gradiva o internih strokovnih nadzorih zavrnil, vendar bo po sklepu sodišča zdaj to kljub vsemu moral narediti. 

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.