Korupcija v zdravstvu, otroška srčna kirurgija in medicinske sestre – kaj o teh znanilcih katastrofe meni dr. Erik Brecelj?

Korupcija v zdravstvu, otroška srčna kirurgija in medicinske sestre – kaj o teh znanilcih katastrofe meni dr. Erik Brecelj?

Korupcija, nedovoljeno prejemanje oziroma dajanje daril in pranje denarja so razlogi za 500 strani dolgo obtožnico, ki bremeni tudi osem zdravnikov, specializirano državno tožilstvo pa jo je ta teden vložilo na okrožno sodišče v Ljubljani. Medicinske sestre, ki delajo v intenzivni terapiji, kjer skrbijo tudi za otroke po operaciji srca, v zadnjih dneh bijejo plat zvona. Tudi reševanje otroške srčne kirurgije z NIOSB ni deležno ovacij, nasprotno, prepredeno je z vse več zapleti, nizajo se očitki sindikatov, češ da gre za razgradnjo ne le ljubljanskega UKC, ampak javnega zdravstva nasploh.

Korupcija v zdravstvu, otroška srčna kirurgija in medicinske sestre – kaj o teh znanilcih katastrofe meni dr. Erik Brecelj?
Foto: iStock

Dr. Erik Brecelj, kirurg Onkološkega inštituta Ljubljana, že leta javno opozarja na korupcijo v slovenskem zdravstvu, na sistemske in organizacijske anomalije, ki onemogočajo nemoteno zdravljenje in zagotavljanje varnosti pacientov. Zanimalo nas je, kakšen je njegov pogled na aktualne probleme, ki bodo brez dvoma pustili dolgotrajen odtis na podobi slovenskega zdravstva.

Najprej korupcija. Trenutno je aktualna afera, zaradi katere so kriminalisti pred petimi leti izvedli preiskave na 58 naslovih na območju Ljubljane, Kopra, Celja, Maribora in Novega mesta, njihov cilj pa je bilo iskanje dokaznega gradiva o podkupovanju zdravnikov in tudi drugih zaposlenih v posameznih zdravstvenih zavodih, da bi ti izbirali in naročali točno določena zdravila in medicinske materiale.

Erik Brecelj
Dr. Erik Brecelj: »Zdajšnja afera je tragična, še zlasti, ker so vanjo vpleteni odlični kliniki – nikakor pa to ni največja korupcijska afera v zdravstvu.«

Dr. Erik Brecelj ob tem opozarja, da v resnici »nikogar od odgovornih ne zanima sprejemanje sistemskih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče preprečiti takšno dogajanje, zato lahko v prihodnje pričakujemo še več tovrstnih zgodb. Na tem področju se ni zgodilo prav nič. Zdajšnja afera je tragična, še zlasti, ker so vanjo vpleteni odlični kliniki – nikakor pa to ni največja korupcijska afera v zdravstvu. Spomnimo se samo dogajanja na onkološkem inštitutu, povezanega z investicijami in gradnjo, ko je bilo odtujenih na desetine milijonov evrov.«

Korupcija in sistemska neurejenost v zdravstvu opozarjata na pomanjkanje nujno potrebnih ukrepov, je prepričan Brecelj. »V našem zdravstvu se vse odvija po starem, zdi se, kot da nismo sposobni vpeljati sprememb, ki so nujne. Dosedanje 'urejanje' sistema je približno tako, kot če s ceste umakneš dilerja – a kaj, ko problema na tak način ne odpraviš, saj bo dilerja nadomestil drugi, žrtev ne bo nič manj.«

Dosedanje 'urejanje' sistema je približno tako, kot če s ceste umakneš dilerja – a kaj, ko problema na tak način ne odpraviš, saj bo dilerja nadomestil drugi, žrtev ne bo nič manj.

V takšnem začaranem metaforičnem krogu, ki v zdravstvenem vsakdanu pušča resnično boleč odtis, Erik Brecelj opaža marsikaj. »Mislim, da z denarjem, ki nenadzorovano odteka iz zdravstva, financirajo tudi kampanje političnih strank. In kaj se dogaja potem? Spomnimo se samo na ravnanje Mira Cerarja, ki je kot predsednik vlade v zadnjem mandatu dopuščal, da so se zdravstvu dogajale številne packarije, ki jih bo težko popraviti in odpraviti.«

Miro Cerar je kot predsednik vlade v zadnjem mandatu dopuščal, da so se zdravstvu dogajale številne packarije, ki jih bo težko popraviti in odpraviti.

Brecelj je trdno prepričan, da bi za izboljšave v sistemu poskrbeli tudi s korenito spremenjenim načinom vodenja bolnišnic oziroma velikih javnih zdravstvenih zavodov. »Če bi imeli dober menedžment z zagotovljeno močno podporo sveta zavoda in ustanovitelja, vseh teh problemov ne bi bilo. Zdaj pa se v sistemu 'davimo', številne stvari in postopki se podvajajo, izgubljamo vse preveč dragocenega časa, po nepotrebnem. V slovenskem zdravstvu delovni procesi niso pravilno urejeni – pa obstaja kar nekaj ljudi, ki bi to znali in zmogli spremeniti.«

V slovenskem zdravstvu delovni procesi niso pravilno urejeni – pa obstaja kar nekaj ljudi, ki bi to znali in zmogli spremeniti.

V zadnjih dneh so se v javnosti izpostavile tudi medicinske sestre oddelka za intenzivno terapijo otrok, ki deluje v sklopu kirurške klinike ljubljanskega UKC, češ da ne pristajajo na nadaljnje povečevanje obremenitev v že zdaj nevzdržnih razmerah, ki da niso več varne ne za paciente in ne za zaposlene. Odziv se je nanašal tudi na prve operacije pod okriljem Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni, NIOSB, v sklopu katerega prof. dr. Igor D. Gregorič pomaga pri reševanju otroške srčne kirurgije, ki je v zadnjih mesecih razpadla v prafaktorje.

»Po standardih in normativih bi nas na oddelku moralo delati 95, trenutno pa nas je samo 39. Zaradi zahtevnosti in odgovornosti dela, ki nikakor ni stimulirano ali kakorkoli bolje ovrednoteno kot v drugih zdravstvenih zavodih po Sloveniji, prihaja do stalne fluktuacije kadra. Smo popolnoma izgorele, preobremenjene in kronično utrujene. Pred operacijami, ki so jih izvedli kirurgi NIOSB, nam kirurgov niso niti predstavili, o operacijah nismo bile obveščene, kar je povsem neresno in lahko tudi nevarno. Ministrstvo za zdravje pa se obnaša, kot da nas ni. Pričakujemo sestanek – če ga ne bo, bomo primorane ukrepati bistveno bolj radikalno,« pravi medicinska sestra in sindikalna zastopnica Milojka Kurtjak.

Milojka Kurtjak, medicinska sestra v enoti za intenzivno terapijo otrok

»Po strokovnih standardih in normativih bi nas moralo biti 95, trenutno nas je le 39.«

Dr. Brecelj poudarja, da medicinske sestre, ki so nepogrešljiv sestavni del vsakega tima, izjemno spoštuje. »Brez njih se proces zdravljenja ne more odvijati nemoteno, kakovostno in varno. Vendar pa imajo medicinske sestre resen problem – v tistih medicinskih sestrah, ki se bolj kot s pacienti ukvarjajo z menedžeriranjem, sestankovanjem in pisanjem raznoraznih pravilnikov. Medicinske sestre, ki delajo z bolniki, pa so posledično le še bolj obremenjene.«

Medicinske sestre imajo resen problem – v tistih medicinskih sestrah, ki se bolj kot s pacienti ukvarjajo z menedžeriranjem, sestankovanjem in pisanjem raznoraznih pravilnikov.

Kaos je beseda, ki jo je dr. Brecelj pri pogovoru o aktualnih problemih v zdravstvu omenil kar nekajkrat. »Otroška srčna kirurgija je prvi znanilec katastrofe, ki se napoveduje v našem zdravstvu.« 

Ker je strokovno usposobljenost kadra v sklopu tega programa lahko nekaj časa opazoval tudi od blizu, ko je opravljal sekundariat, se mu zdi še toliko bolj nevzdržno, »da nam je to uspelo uničiti. To je norost, ki je med drugim tudi posledica tega, da se je strokovnemu vodstvu pomembnejše od reševanja težav zdelo druženje z lobisti in politiki.«

Otroška srčna kirurgija je prvi znanilec katastrofe, ki se napoveduje v našem zdravstvu.

Zato dr. Erik Brecelj upa, da bo v tej nesrečni zgodbi vendarle zmagala modrost. 

»Nekdo bo moral udariti po mizi in narediti konec dogajanju, ki smo mu priča tudi v javnosti. Postaviti se je treba v vlogo staršev, ki jih ne zanima, kako in koliko bo plačan zdravnik, ki bo zdravil njihovega otroka. Dilema, ali je dražje voziti male paciente v tujino ali pa jim omogočiti zdravljenje v instituciji, ki bo delovala znotraj UKC, ni prava – in ni prav, da smo priča metanju polen pod noge človeku, ki je v življenju naredil ogromno dobrega in je zato upravičeno spoštovan. Upajmo, da ima prof. dr. Igor Gregorič trdo kožo in trdno hrbtenico – in da mu bo uspelo, kar si je zadal!«

Nekdo bo moral udariti po mizi in narediti konec dogajanju, ki smo mu priča tudi v javnosti.

Postaviti se je treba v vlogo staršev, ki jih ne zanima, kako in koliko bo plačan zdravnik, ki bo zdravil njihovega otroka.

 

Komentirate lahko na naši FB strani

 



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
bolniki Erik Brecelj Igor Gregorič korupcija medicinske sestre NIOSB otroška srčna kirurgija politika prirojena srčna napaka reforma ukrepi zdravje zdravljenje zdravniki

Sindikalni predstavniki zaposlenih v UKC Ljubljana: Poseg, ki se ne more dobro končati

Sindikati iz UKC Ljubljana

Vodstveni predstavniki petih sindikatov, ki zastopajo večino zaposlenih v UKC Ljubljana, so pred nekaj dnevi na tiskovni konferenci projekt NIOSB označili s prispodobo, po kateri sta 'pacientu', torej otroški srčni kirurgiji, manjkala palec in kazalec, transplantirali pa so mu celo roko in njene dele presadili na povsem napačne konce telesa.

Sindikalisti inštitut vidijo kot potencialno nevarnost, ne rešitev, kot začetek privatizacije javnega sektorja in vzvod za ustvarjanje različnih kast javnih uslužbencev, tistih bolj in tistih manj pomembnih.

Predvsem pa (se) javno sprašujejo, ali bo delovanje NIOSB znotraj UKC v resnici omogočilo sodelovanje, ki bo dobro za vse paciente.

 

Dr. Erik Brecelj: Upam, da bo prof. Gregoriču uspelo, kar si je zadal

Erik Brecelj

»Vprašanje, ali je dražje voziti male paciente v tujino ali jim omogočiti zdravljenje v instituciji, ki bo delovala znotraj UKC, ni pravo – in ni prav, da smo priča žaljivemu metanju polen pod noge človeku, ki je v življenju naredil ogromno dobrega in je zato upravičeno spoštovan. Upajmo, da ima prof. dr. Igor Gregorič trdo kožo in trdno hrbtenico – in da mu bo uspelo, kar si je zadal.«

(Portreti: STA)

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.