Na Slovenskem imamo 347 lekarn, ki delujejo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ter 28 bolnišničnih lekarn, v katerih je poleg preskrbe z zdravili (ta je na račun kolizije v zakonodajni ureditvi že ogrožena v javnih lekarniških zavodih) glavni poudarek na ohranjanju zdravja ter storitvah, ki pripomorejo k doseganju celovite palete pričakovanih izidov zdravljenja. Ključni poudarek je na zagotavljanju kakovosti in varnosti, na preprečevanju součinkovanja med posameznimi zdravili in, seveda, preprečevanju neželenih učinkov zdravil – bodisi z doslednim upoštevanjem predpisane terapije bodisi z ustreznejšo kombinacijo zdravil.
Lekarniška dejavnost je v zadnjih 30 letih s pridobitvijo skoraj 200 novih lekarn poskrbela za izjemno dobro razvejano mrežo, izziv za prihodnje pa ostajajo potenciali stroke, ki – v primerjavi z razvitejšimi, naprednejšimi državami – ostajajo neizrabljeni. Kot je v pogovoru za zdravstveni portal poudarila mag. Darja Potočnik Benčič, lekarniško zbornico v prihodnje čakajo številni izzivi, ki temeljijo na skupnem imenovalcu: z uvedbo načrtovanih novih storitev naj bi se v lekarnah še bolj približali bolnikom in v sklopu dodatne dejavnosti s strokovnimi prijemi pomagali skrbeti za čim varnejše in kakovostnejše zdravljenje.
Z uvedbo načrtovanih novih storitev naj bi se v lekarnah še bolj približali bolnikom in v sklopu dodatne dejavnosti s strokovnimi prijemi pomagali skrbeti za čim varnejše in kakovostnejše zdravljenje.
V vodstvu lekarniške zbornice so prepričani, da bi vsi pacienti s kroničnimi boleznimi, zlasti tisti, pri katerih govorimo o polifarmaciji, morali imeti pravico do skrbnega pregleda zdravil, ki jih jemljejo. »Sicer je res, da imajo pacienti že nekaj let pravico do farmakoterapijskega pregleda, a le na podlagi napotitve osebnega zdravnika,« poudarja predsednica LZS in dodaja: »V tem primeru pregled izvedejo farmacevti v ambulantah zdravstvenih domov – in v okoljih, kjer to storitev izvajajo v večjem obsegu, beležijo dobre, spodbudne rezultate.« Naj ob tem spomnimo: farmacevt na osnovi pregleda celotne pacientove zdravstvene dokumentacije pripravi priporočila za zdravnika, ki, če je tako smiselneje, spremeni oziroma prilagodi terapijo.
Mag. Darja Potočnik Benčič:
»Pripravljene imamo nove storitve za varnejšo in učinkovitejšo uporabo zdravil: pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled, storitve za kronične bolnike, uvajanje nove terapije«
V povezavi s problematiko nabave zdravil v javnih lekarniških zavodih se je, tako kot je napovedal minister za zdravje, sestanek na ministrstvu res zgodil – in kot smo razumeli, minister soglaša z našim stališčem, da je zakonske podlage treba urediti.
A poleg omenjenega imamo v lekarniški dejavnosti še precej izzivov. Eden od teh je sprejetje strokovnih normativov. Lekarniška dejavnost namreč lahko v zdravstvenem sistemu prispeva veliko več kot danes, toda za to potrebujemo kader, ki ga v lekarniški dejavnosti izrazito primanjkuje. Sprejetje normativov bi omogočilo zaposlitev dodatnega kadra.
Pripravljene imamo tudi nove storitve za naše paciente, ki bi pripomogle k izboljšanju varnosti in učinkovitosti uporabe zdravil ter prispevale k javnemu zdravju. V prvem delu bi bila storitev namenjena zlasti kroničnim bolnikom – gre za pregled uporabljanih zdravil, osebno kartico zdravil, uvajanje nove terapije. Pri omenjanju prispevanja k javnemu zdravju pa mislim predvsem na cepljenje v lekarnah, ki ga v 12 evropskih državah lekarniški farmacevti že izvajajo. Tam so dosegli zavidljiv dvig precepljenosti, medtem ko vemo, da je v Sloveniji precepljenost proti sezonski gripi izjemno nizka.
Z novimi storitvami, namenjenimi zlasti kroničnim bolnikom, želimo poskrbeti za pregled uporabljanih zdravil, osebno kartico zdravil, uvajanje nove terapije ...
Na žalost moram reči, da konkretnih pogovorov na to temo še nismo imeli. Sestali smo se enkrat, z državnim sekretarjem, odgovornim za lekarniško dejavnost; takrat smo mu vse te možnosti predstavili, naprej pa, žal, še nismo prišli. In ja, imate popolnoma prav: brez podpore resornega ministrstva, brez podpore ministra nam teh storitev ne bo uspelo uveljaviti. Tudi v ostalih državah je tako. Tam, kjer je ministrstvo prisluhnilo in zaznalo potencial lekarniške dejavnosti, pa so s temi storitvami bistveno pred nami.
Brez podpore ministra nam teh storitev ne bo uspelo uveljaviti. Tudi v ostalih državah je tako. Tam, kjer je ministrstvo prisluhnilo in zaznalo potencial lekarniške dejavnosti, so s temi storitvami bistveno pred nami.
Vsekakor si želimo ohranitve kriterijev za lekarniško mrežo, da bi obdržali enakopravno dostopnost do zdravil za vse prebivalce, tudi v najmanjših krajih. Vsem, ki to potrebujejo, bi radi približali storitve, ki prispevajo k varni in učinkoviti uporabi zdravil, torej pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled, storitve za kronične bolnike, uvajanje nove terapije. Vse to bomo, seveda, lahko dosegli, če bomo dobili priznanega tudi nekaj več kadra.
Lahko povem, da so tudi normativi za lekarniško dejavnost pripravljeni, a tudi to je ena od zadev, ki jo bomo lahko uveljavili le s soglasjem zdravstvenega ministra. Kar se tiče cepljenja v lekarnah, imamo pripravljen celotni protokol, pripravljen je program izobraževanja, kar pomeni, da bi lahko v kratkem tudi v lekarnah začeli izvajati cepljenje proti sezonski gripi.
Kar se tiče cepljenja v lekarnah, imamo pripravljen celotni protokol, pripravljen je program izobraževanja, kar pomeni, da bi lahko v kratkem tudi v lekarnah začeli izvajati cepljenje proti sezonski gripi.
Drži – in glede na izjave ministra Danijela Bešiča Loredana ter njegove ekipe, da bodo vključevali vse deležnike, ki lahko pripomorejo k izboljševanju zdravja državljanov, verjamem, da bomo tudi za te projekte kmalu sedli za skupno mizo in naredili akcijski načrt.
Glede na izjave ministra Danijela Bešiča Loredana in njegove ekipe verjamem, da bomo tudi za te projekte kmalu sedli za skupno mizo in naredili akcijski načrt.
Izzivi za enega najbolje organiziranih lekarniških sistemov v Evropi
»Brez dvoma imamo v Sloveniji enega najbolje organiziranih lekarniških sistemov v Evropi,« je na novinarski konferenci ob 30-letnici zbornice poudarila Darja Potočnik Benčič, pri čemer je spomnila tako na novi zakon o zdravilih, s katerim »smo v ospredje postavili pacienta«, kot na ključne strokovne dokumente, med katerimi je tudi kodeks magistralnih zdravil. Kodeks se nanaša na zdravila, ki jih ni na trgu, ampak jih lekarniški farmacevt na osnovi zdravnikovega recepta izdela za točno določenega pacienta, najsi bo to za otroka ali za bolnika s hudo boleznijo – in ta strokovni dokument je, tako predsednica LZS, pripomogel k dvigu kakovosti teh zdravil.
Podrobneje o tem in drugih izzivih v spodnjem videu.
Z novim zakonom o zdravilih smo v ospredje postavili pacienta, s sprejetjem kodeksa magistralnih zdravil pa smo pripomogli k dvigu kakovosti teh zdravil.
»Zmoremo še veliko več, kot danes nudimo pacientom«
Mag. Darja Potočnik Benčič med glavnimi izzivi, na katere želijo najti odgovor v bližnji prihodnosti, postavlja boljšo prepoznavnost lekarniške dejavnosti oziroma stroke.
»Čeprav vse v lekarnah teče gladko, pacienti dobijo zdravila in odlično sodelujemo z drugimi zdravstvenimi delavci, pa nismo samoumevni. Za nemoteno odvijanje dejavnosti se moramo zahvaliti požrtvovalnosti kadra. In zato si prizadevamo za sprejetje normativov za lekarniško dejavnost: da bi imeli dovolj kadra za vse, kar znamo – kajti zmoremo še veliko več, kot danes nudimo pacientom.«
Za sprejetje normativov za lekarniško dejavnost si prizadevamo zato, da bi imeli dovolj kadra za vse, kar znamo – kajti zmoremo še veliko več, kot danes nudimo pacientom.
Portret Darje Potočnik Benčič in video pogovor: Diana Zajec; simbolični fotografiji: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
