Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?

Prof. dr. Tomislav Klokočovnik, predstojnik Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, odhaja. Zaradi pritožb in obtožb skupine zdravnikov. Upravičenih ali povsem krivičnih? In kakšne bodo posledice tega dejanja, ki skorajda preveč srhljivo spominja na dogajanje, povezano z otroško srčno kirurgijo? Več o tem v intervjuju s prof. dr. Tomislavom Klokočovnikom za zdravstveni portal.

Bo še en faux pas slovenskega zdravstva odgnal vrhunskega strokovnjaka, prof. dr. Tomislava Klokočovnika?
Prof. dr. Tomislav Klokočovnik (Foto: Diana Zajec)

Rednemu profesorju, mednarodno poznanemu in priznanemu kirurgu, ki ne le da strokovno izvrstno obvladuje celotni diapazon operacij na srcu in aorti, ampak o inovativnih pristopih poučuje tudi kolege z vseh koncev sveta, so stopili v bran številni zdravniki, tudi s Kliničnega oddelka za žilne bolezni, na katerem skrbijo za bolnike po teh operacijah. Ti so med drugim opozorili, da bi odhod prof. dr. Tomislava Klokočovnika sprožil negativno spiralo in vplival na strokovno nazadovanje celotnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja ter z njim tesno povezanih oddelkov. 

O sosledju aktualnih dogodkov, ki so narekovali Klokočovnikov odločitev, o posledicah, ki jih ne bosta občutila le stroka in ljubljanski UKC kot terciarna institucija, ampak tudi ali predvsem bolniki, sva se danes dopoldne pogovarjala v Portorožu, daleč od Ljubljane, od UKC in od dogajanja, ki je v zadnjih dneh močno zaznamovalo njegovo klinično delo in pustilo skorajda nepopravljiv pečat na odnosih, ki bi v tako občutljivi dejavnosti morali biti vsaj dobri, če ne brezhibni.

Vendar v medicinski praksi na žalost ni vedno tako. V slovenskem zdravstvu, ki je že vse predolgo zaznamovano s številnimi sistemskimi in organizacijskimi anomalijami in odstopanji, je to še teže uresničljivo – in bo tako ostalo, dokler ne bo prišlo do temeljitega in celovitega prevrednotenja vrednot, vključno s celovito reformo, ki bi morala omogočiti bistveno drugačne delovne pogoje od zdajšnjih.

Toda faux pas, ki očitno (p)ostaja stalnica naše medicine oziroma zdravstva, je tu. Profesor Klokočovnik je v video intervjuju za Zdravstveniportal.si razkril precej neznank, povezanih z odločitvijo za odstop. Spregovoril je o korupciji, umazani vlogi politike in igricah v ozadju, ki nedvomno vplivajo tudi na okoliščine, v katerih deluje naše zdravstvo, na varnost in na kakovost zdravljenja – beseda pa je kljub omenjenemu kontekstu tekla tudi o strokovnih izzivih in inovacijah na področju srčne in žilne kirurgije v Sloveniji. 

Odgovoril pa je tudi na vprašanje, ali vendarle še obstaja možnost, da z delom v UKC nadaljuje ...

Faux pas, ki očitno (p)ostaja stalnica naše medicine oziroma zdravstva, je tu.

Profesor Klokočovnik je v poglobljenem intervjuju za Zdravstveniportal.si razkril precej neznank, povezanih z odločitvijo za odstop.

Spregovoril je o korupciji, umazani vlogi politike in igricah v ozadju, ki nedvomno vplivajo tudi na okoliščine, v katerih deluje naše zdravstvo, na varnost in na kakovost zdravljenja – beseda pa je kljub omenjenemu kontekstu tekla tudi o strokovnih izzivih in inovacijah na področju srčne in žilne kirurgije v Sloveniji. 

Odgovoril pa je tudi na vprašanje, ali vendarle še obstaja možnost, da z delom v UKC nadaljuje ... 

Dolžina video intervjuja: 36 minut

 

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

 



So dogodki na Kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja povezani z zgodbo o otroški srčni kirurgiji?

Kar nekaj indicev je v tej nesrečni zgodbi, zaradi katerih se prof. dr. Tomislavu Klokočovniku zdi zelo verjetno, da odzivi nekaterih zdravnikov in posledični zapleti, ki so sprožili njegovo odločitev za odhod, izvirajo iz zdaj že proslule zgodbe o reševanju programa otroške srčne kirurgije s pomočjo Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) pod taktirko prof. dr. Igorja D. Gregoriča.

Je to res mogoče? Več o tem v današnjem video intervjuju.

Najbolj brano

IZ PRVE ROKE

RAK PROSTATE

rak prostate

Gregor Hlebič, specialist urologije, Tina Burgar, diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, in pacient Mitja Rovanšek o vseh vprašanjih, dilemah, pomislekih in razmislekih, s katerimi se sreča bolnik, ko mu postavijo diagnozo rak prostate.