Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu je nujno treba skrajšati, izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev in tako državljanom, v konkretnem primeru zavarovancem oziroma bolnikom, ki jim to pripada tudi po ustavi, zagotoviti čim bolj nemoteno udejanjanje pravice do varnosti, zdravstvene in socialne. A v času volitev, menjave vlade in oblikovanja nove zasedbe državnega zbora je to težko doseči. Bo novoimenovani državni zbor, ki ima konstitutivno sejo ta petek, znal prisluhniti temu urgentnemu zdravstvenemu apelu?
Upravni odbor ZZZS je sicer že na majski seji pozval vlado (v odhajanju), ministrstvi za zdravje in za finance ter matični parlamentarni odbor za zdravstvo k čimprejšnji spremembi odloka, ki bi omogočil namensko porabo finančnih sredstev ZZZS, saj se je do maja pokazalo, da bodo načrtovani odhodki za kar 12 milijonov evrov nižji – ta denar pa bi v obliki takojšnje finančne injekcije lahko bistveno pripomogel k skrajšanju čakalnih dob. A takrat se, jasno, ni zgodilo nič.
Na petkovem nadaljevanju (prekinjene) skupščine ZZZS je predsednica upravnega odbora Tatjana Čerin z omenjenim pozivom vladi in državnemu zboru seznanila člane skupščine, saj bi predlagani ukrep omogočil namensko porabo zbranega denarja, kar je, seveda, pogojeno tudi z rebalansom finančnega načrta zavoda za zdravstveno zavarovanje za to leto.
Denar za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob je – na računu
Ob tem pa je skupščina prejela še pobudo Nevenke Lekše, ki v skupščini zavoda zastopa interese upokojencev, naj se tudi najvišji organ upravljanja ZZZS odzove v tem smislu. Lekšetova je poslancem ZZZS predlagala sprejetje odločitve, po kateri naj se finančna sredstva, ki so se v ZZZS nabrala iz prispevne stopnje za zdravje, »takoj prerazporedijo za odpravo čakalnih vrst – s sprejetjem programa in zapolnitvijo kadrovskega primanjkljaja, enakomerno do konca leta«.
O zahtevi Nevenke Lekše, ki se je nanašala tudi na povišanje cene dela in zvišanje regresa ter na sprostitev napredovanj v zdravstvu, skupščina ZZZS sicer ni glasovala – so se pa poslanci strinjali, da fiskalno pravilo ne sme (p)ostati nepremostljiva ovira, zaradi katere ZZZS presežka prihodka ne bi smel prerazporediti v zdravstveni sistem, čeprav je ta v resnih finančnih težavah, v še večji stiski kot sistem pa so njegovi varovanci. Kajti pacienti, zavarovanci zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob ne morejo uveljavljati pravic do zdravstvenih storitev, zaradi česar je, tako Lekšetova, kršeno določilo dostopnosti, posledično pa je ogroženo zdravje oziroma življenje obolelih.
Zato so poslanci ZZZS na petkovi seji sprejeli kompromisni sklep, namenjen politiki; sklep sicer ni zavezujoč, predstavlja pa, kot meni najvišji organ upravljanja ZZZS, povedno simbolično dejanje, ki naj bi odgovorne spodbudilo k privzemanju odgovornosti.
Na vlado in na ministrstvi za zdravje in za finance so naslovili zahtevo za takojšnje sprejetje spremembe odloka (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država) za obdobje 2018 do 2020 tako, da se poviša najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno v tem letu.
»Upam, da bodo novoizvoljeni poslanci izpolnili svoje predvolilne obljube!«
Nevenka Lekše, članica skupščine ZZZS (Foto: Diana Zajec)
»Upam, da bodo novoizvoljeni poslanci državnega zbora, ki so v predvolilnem obdobju pri nastopanju v javnosti zdravstvo ves čas izkoriščali kot paradnega konja, in zagotavljali, da ga bodo uredili in sanirali tako, da se nam bosta 'cedila med in mleko', svoje obljube tudi uresničili. Zdaj imajo možnost in konkretno priložnost za to – s čimprejšnjo uvrstitvijo naše pobude na dnevni red. Navsezadnje je za vse nas, predvsem pa za bolne, za čakajoče na preiskavo ali na poseg, pomemben prav vsak zamujen dan, ko ta denar leži na računu, neizkoriščen,« je po izglasovanju omenjenega sklepa za Zdravstveniportal.si povedala Nevenka Lekše.
Ob tem je še dodala: »Namensko zbrani denar se mora uporabiti za izboljševanje razmer v zdravstvu, kajti plačevali smo zato, da bi si zagotovili čim boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev – in tega nam nihče nima pravice vzeti.«
Članico skupščine ZZZS, ki je dolga leta vodila sindikat zdravstva in socialnega varstva, skrbi, da ta tako imenovani presežek ne bi šel v integralni proračun. »Upajmo, da se to ne bo zgodilo, kajti potem bi ta sredstva lahko preusmerili kamorkoli, brez oziranja na številne nerešene probleme v zdravstvu. To bi bila preprosto katastrofa. Namensko zbrani denar se mora uporabiti za izboljševanje razmer v zdravstvu, kajti plačevali smo zato, da bi si zagotovili čim boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev – in tega nam nihče nima pravice vzeti.«
Zato se je, kot pravi, obrnila na skupščino kot na najvišji organ upravljanja ZZZS – predvsem zaradi ljudi, ki občutijo posledice obstoječe ureditve. »Vedno govorimo, da mora biti skupščina avtonomna in da mora sprejemati odločitve v imenu zavarovancev. Aktualni problem se mi je zdel pravi izziv, da končno začnemo razmišljati o tem, zakaj sedimo v tem organu upravljanja. V slovenskem prostoru smo namreč preveč 'kimavski', češ, če je nekaj sprejeto, tega ni več mogoče spremeniti. Res je sicer, da nam je fiskalno pravilo nadelo zanko okrog vratu, saj je v njem določen nominalni znesek, meja, do katere zdravstvo lahko troši zbrana sredstva, vendar je to mogoče – in predvsem nujno – spremeniti.«
Prva povolilna seja državnega zbora bo že ta petek, vendar konkretnih ukrepov in polnega delovanja državnozborskega telesa glede na to, da je nova koalicija za zdaj še vedno prejkone neznanka, še ni mogoče pričakovati.
